Če bi človek poznal in vedel kakšno v resnici padlo življenje je, ne bi nikoli padel.
Padel je zaradi tega, ker je mislil, da je boljše kot v resnici je.
Kdor v današnjih časih iskreno išče izhod, iz neosveščenega sveta padlega življenja, ter se trudi za razodetje božanskega jedra v sebi in drugih, je poklican k zelo veliki budnosti.
Resnični smisel ima samo to, kar na najbolj pravi način vodi k celotnemu prebujenju božjega v sebi.
Edino, ko bo človek v celoti prebudil božje počelo v sebi, se bo zmeraj tudi zavedal in znal ubraniti pred novim padcem v ne-božje.
Edino to novo zavedanje, ki naj bi ga imel božji človek, naj bi ga čuvalo pred novim padcem.
Zavedati se moramo, da vse drugo vodi v tako ali drugačno odvečno trpljenje, v mnogih
bridkih izkušnjah, vse z namenom, da bi vsi ljudje nekega dne
spoznali, to enostavno resnico in jo udejanjili.
Mnogi mislijo da je ne-važno kako živijo in če tudi neosveščeno, a ne zavajajte se s tem, če iskreno iščete rešitev.
Ne bodite ob vsem tem lahkomiselni, kajti trpljenje v takem kaosu, ki iz tega nastane, se ne da, kar tako predvideti.
In v tem, kjer vlada zvijačnost pokvarjenost, zahrbtnost izrojenost, se ne da
kar tako ustvariti rešujoče poti iz tega ven in pomagati tistemu, ki zaradi lahkomiselnosti zapravi osvobajajoče zmožnosti. |
Kdor v današnjih časih iskreno išče izhod
Prispeval/a: Mirjan Mesiček dne sobota, 25. julij 2015 @ 18:40 CEST
ne bi nikoli padel.
Padel je zaradi tega, ker je mislil,
da je boljše kot v resnici je.
Zanimivo vprašanje:
"Kaj je vzrok temu, da človek to zmeraj znova in znova pozabi?"
Kaj človeka vedno znova in znova prevara, da izgubi ravno to,
po čem edino je zmožen biti v blagoslov, sebi drugim, kakor tudi v blagoslov vsemu?