NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Intervju z Wladimirjem Megrejem - Avtorjem knjig o Anastaziji   
    sobota, 22. september 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Bi lahko našim bralcem/bralkam povedali kaj o sebi: Kdo so vaši starši in kje ste preživeli otroštvo?

    Moji starši so bili preprosti ljudje in otroštvo sem preživel v ukrajinski vasici z imenom Kuznetchi. Vzgajala sta me stara starša. Odnos s starši je bil zapleten kot pri večini. Ampak celotno sorodstvo mi je ostalo v dobrem spominu. Najlepši otroški vtisi so povezani z vasjo in okoliško naravo.

    Kdaj in na kakšen način ste navezali prve stike z nasprotnim spolom?

    V prvem razredu sem se zaljubil v sošolko. Ta ljubezen je trajala skoraj deset let. Ves ta čas sem jo želel le osrečiti, jo zaščititi – na kratko povedano, želel sem biti njen mož.

    Povejte nam kaj o sinu in hčerki? Kaj počneta, kakšni so njuni načrti?

    Menim, da se razvijata naravnost odlično! Katere so njune naloge, ne morem z zagotovostjo povedati, to bo pokazalo življenje. Saj niti zase ne vem, kaj me še čaka. Seveda jima želim le najboljše.

    S čim sta vsakodnevno zaposlena?

    Njuno življenje je z nekaj besedami težko opisati. Takole bom povedal: učita se razmišljati. Glavna naloga človeka je razmišljati. Odvadili smo se misliti, to je problem celotnega človeštva. Velik del energije uporabimo za iskanje hrane in bivališča. To ne zahteva dosti razmišljanja. Pozabili smo, da nam Zemlja že od nekdaj nudi na razpolago vse, kar potrebujemo.

    Najpomembneje je, da spoznamo, kaj Zemlja je in kakšne sile delujejo na našem planetu. Namesto, da si delamo pretirane skrbi o tem, kako preživeti, raje več sanjajmo in bodimo ustvarjalni. Ustvariti bi mogli podobne svetove kot je naš, na drugih planetih. Menim, da se bo človeštvo ukvarjalo s temi vprašanji, ko bo odkrili svoje poslanstvo.

    Kako je mali Wladimir doživel rojstvo sestrice?

    Že dolgo je sanjal o njej in se njenega prihoda veselil. Seveda se sedaj sem ter tja zgodi, da mu gre na živce, ampak to je zaradi razlike v letih popolnoma normalno. Njuna pozorna in vprašanj polna obrazka pričata o tem, da se želita naučiti razumeti svet in ljudi. Do odraslih imata zelo pozoren odnos.

    Vam je mali Wladimir pripovedoval o njegovih najnovejših odkritjih?

    Nenehno je zaposlen s tem, da širi, ne samo spoznanja o okolju, ki ga obdaja, ampak tudi o celotnem kozmosu. „Odkritje“ v bistvu ni pravilen izraz, gre bolj za to, da ostri svoje razumevanje o svetu in njegovih resničnih zakonih. Predstavlja si, da se nahaja v vesoljski ladji, vesoljski ladji, ki ne sestoji iz kovine ali drugega umetnega materiala, ampak iz žive materije in v kateri je vse, kar obstaja, narejeno v prid človeka.

    Čas otroštva nam je naklonjen, da le-to spoznamo in se priučimo. In ravno to on sedaj počne. Moderni človek preživi svoje celo življenje s študijem tehnokratskega sveta. Telefoni, računalniki in avti niso nič drugega kot proteze. Vse življenje se jih učimo nositi in našo miselno moč uporabljamo za to, da ustvarimo vedno nove proteze. To je obžalovanja vredno.

    Kako preživljajo Anastazija in otroka zimo?

    Pozimi otroka dosti spita, in ker sta bila tam rojena, sta se prilagodila zimski zmrzali. Na svetu obstajajo celo ljudje, ki niso bili rojeni v tej mrzli klimi, in kljub temu jih nizke temperature ne motijo. Poznam nekaj ljudi iz St. Petersburga, ki nosijo pozimi kratke rokave kot povrhnje oblačilo. Anastazija hodi naokrog bosa brez problemov, včasih nosi obutev, ki spominja na obutev Beduinov.

    V filmu „Familienlandsitze“ (Rodovna posestva) je prikazana družina Molchanowych, kjer lahko vidimo, da njihov otrok teče po snegu bos. Starši menijo, da ne mara občutka obleke na koži, in da se kopa v ledeni vodi. Pri tem gre seveda za otroka, ki se uči utrjevati. Ti ljudje se ne rabijo ovijati v oblačila, kajti živijo v svojem naravnem okolju. Domnevam, da ima to opraviti z geni.

    Tukaj v Egiptu (op.p.: g. Megre se za čas intervjuja nahaja v Egiptu) z velikim zanimanje opazujem mačke. Imajo podoben kožuh kot sibirske mačke, s to razliko, da tukaj temperatura znaša plus 40 stopinj, v Sibiriji pa minus 40 stopinj – razlika je torej 80 stopinj. Kakšna popolna prilagoditev! Tudi človek je bil že od nekdaj opremljen s takimi močmi, ampak zaradi tehnokratskega okolja izgubljamo sposobnosti, ki tako ostajajo neizkoriščene.

    Ker je človek preudoben, da bi se prilagodil, si ustvari proteze: klimatske naprave, radiatorje in vedno nove tkanine. Lovci v tajgi imajo oblečeno jakno in pulico, krzna ne potrebujejo, ker so venomer v gibanju. Tudi v hiši se gibljejo več kot mi. Kdor gre po „ruskem kopanju“ naravnost v sneg, ga hlad vsaj nekaj časa ne moti. Pri tem gre za umetno višanje telesne temperature. Ampak podobne rezultate lahko dosežemo tudi po naravni poti.

    Človek ima lasten varovalni mehanizem, ki lahko dvigne telesno temperaturo, kar se na primer izrazi ob vročini. Ampak za nas je pomembno, da s tem mehanizmom ohranjamo temperaturo pri 36,6 stopinjah. Anastazija se v mrazu še več premika, ne fizično, ampak notranje, da izrabi telesno kapaciteto segrevanja.

    In kaj počnejo ob dolgih zimskih večerih?

    Da bi razumeli, kaj počnejo, je potrebno opazovati človeka, ki ima lastno kmetijo. Oni vedno nekaj počnejo; opazujejo naravo in živali. Meni je tovrstno življenje izredno všeč.

    Mnogo ljudi preko pisem prosi Anastazijo, da naj ozdravi njihove sorodnike ali otroke. Nam lahko o tem kaj poveste?

    O tem sem že mnogokrat govoril in pisal. Anastazija ne obravnava akutnih bolezni. Tudi mene bi lahko pozdravila, a tega ne stori. Bolezen je pogovor med človekom in Bogom. Napak si je predstavljati, da bi nas zdravniki ali tabletke lahko pozdravili. V resnici si lahko vsak človek bolezen pozdravi sam, prav tako kot si jo tudi sam povzroči.

    Za to je potrebno poznati ozadje bolezni. Naučiti se je potrebno razviti lastno zavedanje. Tudi težke bolezni kot je rak, so nam dane, da se iz njih nekaj naučimo. To je vsekakor Anastazijin pogled in proti temu ne morem ničesar zoperstaviti. Že mnogokrat sem jo prosil, da opravi določeno zdravljenje, ampak tovrstno zdravljenje občuti kot greh. Mogoče rabi bolan človek samo Boga. In mogoče zboli zaradi tega, ker ne živi v božji naravi, ampak v kamnitem zaporu.

    Ali med vami in vašima otrokoma še vedno obstaja komunikacijska vrzel oziroma ali ste medtem že vzpostavili boljše odnose z njima?

    Dejansko še vedno nisem našel prave stične točke, prav tako nobene vzgojne metode. Ampak z njunim obnašanjem sem zelo zadovoljen – tako zelo zadovoljen, da gojim upanje, da se bom od njiju kaj naučil. Pri njuni vzgoji trenutno nimam nobene besede zraven. Mogoče tudi zaradi tega, ker porabim ves čas, da pišem knjige.

    Pogosto se postavljajo vprašanja o karmičnih vzajemnih odnosih. Zakaj pride do določenih vezi, ki vladajo med starši in otroci ali na splošno med sorodniki?

    Ko enkrat sprejmemo teoretične osnove znanj, ki jih uči Anastazija – v katerih primerih pride do dejanske reinkarnacije, v katerih primerih se v človeku vzpostavi celostna duhovna Enost, in v katerih primerih so njegove energije razpršene na nižjih nivojih – lahko povemo, da so naša srečanja vedno nova, ter da nam predstavljajo pomembne nauke in preizkuse. Po drugi strani so ta srečanja večplastna in prepletena, tako da je skoraj nemogoče izreči zagotove izjave k posameznim.

    Pogosto se izrekajo trditve o pripadnosti Ananstazijenega dedka k rodu svečenikov. Če je temu tako, bi to pomenilo, da je Anastazijin rod že od pravekov udeležen pri odvračanju ljudi od resnice. Te informacije bi lahko zakril, ampak v njih nisem videl ničesar, kar bi človeka lahko odvrnilo od resnice. Današnji človek v bistvu ne ve, kakšne namere so zasledovali svečeniki in ali so bili negativci. Ne vemo natančno, kakšen vpliv so imele religije na razvoj človeštva, kljub temu, da ne obstaja noben dvom o njihovi veliki vlogi na zgodovino človeštva.

    Prvič vemo, da so si religije izmislili svečeniki. Drugič vemo, da si svečeniki niso bili v vseh točkah enotni. Povečini so vsak zase potegnili zaključke, čeprav so se strinjali v mnogih pogledih in sledili istim projektom. Kar se tiče Mojzesovega rodu so stvari dvoumne. Po eni strani je vzgojil Anastazijo, po drugi strani pa se ona ne strinja z vsem in deluje po svoje. In njena dejanja in rezultati na koncu pokažejo, da ima popolnoma prav.

    Na svečenike lahko gledamo kot velike znanstvenike ali mislece. Naš problem je, da je človeštvo vodeno. Posameznik komajda razmišlja, drugi mislijo zanj. Kar ima trenutno na nas velik vpliv sta televizija in poltika. Takratni svečeniki so bili hkrati tudi mogočni politiki. In če izhaja Anastazija iz rodu svečenikov, ne vidim v tem nič slabega. Nemci so imeli svojega Hitlerja. Ali naj sedaj primerjamo z njim celoten narod? To bi bila napaka.

    Kaj je z Anastazijino babico? Ali jo poznate?

    Ne, nisem je srečal in z Anastazijo se o njej nisva pobližje pogovarjala.

    Moje naslednje vprašanja zadeva ekološka naselja: kje tiči glavni problem pri njihovem razvoju? Zakaj poteka vse tako počasi in oteženo?

    Prvič, nisem mnenja, da poteka razvoj celotnega gibanja počasi. Drugič, moderni človek se očitno brez predpriprav ni pripravljen preseliti na podeželje in ustvariti idealno rodovno skupnost. V Rusiji obstaja že nekaj ljudi, ki so se preselili na podeželje, da ustvarijo posestvo. Števila ne bi vedel, ampak njih čaka velika prihodnost. Za njihove naslednike je pomembno, da se učijo iz lastnih napak. Predstavljajte si, da bi se vsi ljudje naenkrat preselili na podeželje, napake bi bile številne in velike.

    Vsak na primer ne ve, da je potrebno tla najprej pripraviti, in da v prvih dveh, treh letih ne bi smeli ničesar posejati, razen določenih rastlin, ki zemljo pognojijo. Spet drugi ne upoštevajo nahajališče podtalne vode ali storijo napake pri gradnji hiše. Take in podobne napake so zaenkrat vsepovsod prisotne.
    Po mojem mnenju smo na pravi poti in mogoče je opazovati tendenco intenzivnega priseljevanja na podeželje. In to je najbolj pomembno.

    Anastazijin dedek vam je priporočil, da ustanovite stranko. Zakaj tega še niste storili? Ste se odločili drugače? Če, ali nam sporočite vašo odločitev?

    Prvič, nimam se za sposobnega, da bi vodil velike množice ljudi. Drugič, ne morem istočasno pisati knjig in scenarij za ljudi. In tretjič: če bi ustanovil oz. organiziral stranko, potem bi ostali samo poslušali in gledali, brez da bi sami kaj naredili. Bolje, da obstaja majhna stranka, ki je ni potrebno niti registrirati, ampak ki izhaja iz src ljudi. Če bo registrirana, bom pristopil kot preprost član. Že dolgo nazaj sem se odločil, da ne bom vodja stranke.

    Zakaj ste se odločili izdati peto knjigo v treh delih?

    Ker tovrstno razdelitev zahteva tema. Zdelo se mi je pomembno, da o tem pišem bolj podrobno, da dobijo ljudje dobro predstavo o novi civilizaciji – o človeški civilizaciji na splošno – in se lahko bolje trudijo. Zaradi tega sem se odločil, da se bom o tej temi razpisal na široko. Na trenutke se vam bo zdelo, da se oddaljujem od teme. Mnogo izmed vas se bo vprašalo: Zakaj vsi ti rituali? Rituali so zelo pomembni. Včasih so se ljudje učili, kako skozi rituale izboljšati počutje.

    Z rituali so predajali informacije od generacije na generacijo, ampak nenadoma je nekdo rituale odstranil iz našega življenja. Kot da smo že dosegli vrh popolnosti! In kaj nam je dandanes ostalo? Nič. Traparije. Iz njih ne moremo dobiti informacij. In če si te rituale ogledamo pobližje, ugotovimo, da so v vsakem dejanju, v vsakem gibu skrite pomembne informacije, ki imajo pozitiven vpliv na psiho celotnega ljudstva. Vzemimo za primer poroko ali rojstvo. Zaradi tega sem se osredotočil na rituale, izbral najboljše iz različnih obodbij, s katerimi je mogoče ustvariti novo civilizacijo.


    Kaj vas je pripeljalo v Egipt?

    Bolj ali manj naključje, čeprav vem, da le ta ne obstajajo. Mogoče, ker je to dežela faraonov, svečenikov in pradežela vseh religij. Tudi podnebje je privlačno. Poleg tega ni nobene dežele na svetu, kjer bi ljudje dočakali tako visoko starost. Če si tukaj ogledate puščavo, lahko menite, da je življenje posvečeno smrti, a resnica je ravno obratno. Torej ne glejmo toliko v preteklost, raje bivajmo in počakajmo, kaj nam bo prinesla prihodost.

    Nedolgo nazaj so spremenili koledar. Ima to kakšne pomen?

    Mislim, da ima to velik pomen, predvsem če pride do spremembe datumov. Na podlagi našega koledarja menimo, da obstaja človeštvo šele 2000 let, v resnici seže obstoj človeka veliko dlje. S tem samovoljnim koledarjem smo se izolirali od časa, ki je obstajal pred tem in od takratnega znanja. Sprememba verjetno ni bila naključno vpeljana, ta sprememba je slaba.

    Obstajal je tudi t.i. vedski koledar. A tega ni več moč vzpostaviti?

    Te teme se še nisem dotaknil, ampak menim, da bi bilo to mogoče. Kitajski koledar je na primer star 6000 let. Potemtakem živi to ljudstvo že 6000 let, medtem ko mi živimo, po koledarju sodeč, le 2000 let. Vendar vemo, da človeštvo obstaja že več milijonov, če ne milijard let, kar je že dobra neskončnost. Torej je kitajski koledar boljši kot naš. Tudi ljudska medicina je pri njih bolje razvita kot pri nas – lahko trdim, da je tudi najboljša na svetu.

    Prevod in priredba: V.H.: www.anastasia-de.eu/interview/interview.html

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.anastasia-de.eu/int...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Ekskluzivno in intervjuji

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Intervju z Wladimirjem Megrejem - Avtorjem knjig o Anastaziji | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,77 seconds