V pričujočem interaktivnem priročniku smo zbrali nekaj osnovnih napotkov in nasvetov za okolju prijaznejše ravnanje – na delovnem mestu in doma. Marsikdo poreče: »Moje ‘ekološko’ ravnanje je kaplja v morju vsakodnevnega onesnaževanja – in zato nepotrebno.« Pa je res tako?

Za pozitivne spremembe je pomembno odgovorno in zavestno ravnanje prav vsakega. Šteje vsaka kapljica prihranjene vode, vsaka neprižgana žarnica, vsak prihranjen list papirja, vsak gram proizvedenega CO2, vsak v zbiralnik prave barve odvržen odpadek.

Že čisto majhna sprememba naših navad oz. razvad bo imela velik pozitiven učinek na okolje.

Zato vas vabimo, da se brez večjega odrekanja in brez korenitega spreminjanja ustaljenih življenjskih navad pridružite vse večji množici tistih, ki jim je mar do našega okolja, lokalnega in globalnega. Prepričani smo, da vam bo takšno ravnanje v zadoščenje in veselje ter bo postalo del vašega vsakdanjega življenjskega rituala.

Zloženka je na voljo zgolj v elektronski obliki. S povezavami na posamezne vsebine in dokumente omogoča vsem, ki jih področji varovanja okolja in trajnostnega razvoja še posebej zanimata, da svoje vedenje in znanje poglobijo.

Spoštljivo z vodo

Naravna pitna voda je nenadomestljiva in neprecenljiva dobrina. Zaradi prekomernega onesnaževanja pa je pitne vode vedno manj. Zaradi podnebnih sprememb, vedno daljših sušnih obdobij in ekstremnih vremenskih pojavov bo problem oskrbe s pitno vodo na našem planetu vedno večji.

Zato:

• povsod tam, kjer je voda iz javnega vodovodnega omrežja neoporečna, uporabljajmo za pitje in pripravo jedi vodo iz pipe,
• dobro zapirajmo pipo, da nam voda ne odteka v nič,
• za pranje rok, posode … zadošča majhen curek vode,
• ne hladimo pijač in sadja pod tekočo vodo,
• skrbimo, da nam ne puščajo vodovodne naprave (pipe, kotlički, cevovodi …),
• namesto kopanja v polni kadi vode, se raje prhajmo (s kopanjem v polni kadi porabimo 3-4 krat več tople vode kot s prhanjem),
• za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov … si priskrbimo zbiralnike deževnice, vsi, ki imamo to možnost, sanirajmo in usposobimo stare, zapuščene vodnjake …

Ali ste vedeli ...

• da za liter ustekleničene vode proizvajalci v delovnem procesu porabijo približno 3 litre pitne vode in 1/4 litra nafte,
• da nezaznavno uhajanje vode pri pipah, cevovodih in ventilih lahko predstavlja četrtino celotne porabe vode,
• da voda iz pipe teče veliko hitreje, kot si mislite. Medtem ko čakamo, da iz pipe priteče hladna voda, bi lahko napolnili nekaj litrskih steklenic,
• da z namestitvijo varčnih prh porabimo tudi do 50 % manj vode, letno na ta način privarčujemo do 3.000 litrov vode na osebo,
• da za splakovanje WC školjk porabimo več pitne vode, kot kjerkoli drugje v hiši, samo zato, ker so kotlički preveliki (z vgradnjo vodne zapore v straniščnem kotličku lahko posameznik prihrani okrog 8.000 litrov vode na leto),
• da lahko gospodinjstvo z doslednim zapiranjem pipe vsakič, ko vode ne rabimo, prihrani 80.000 litrov vode na leto oz. okrog 180 evrov?

Učinkovita raba električne energije

Električna energija je v današnjem svetu nepogrešljiva, vendar je ni na pretek, zato jo uporabljajmo odgovorno. In ne nazadnje, električna energija je draga in bo vse dražja.

Zato:

• ugašajmo luči, ko jih ne potrebujemo (sanitarije, hodniki, prazni prostori),
• vedno, ko je to mogoče, uporabljajmo dnevno svetlobo (razgrnimo zavese, žaluzije ...),
• odpovejmo se osvetljevanju vhodov in vrtov - številnim nočnim žuželkam bomo prihranili kruto smrt,
• ne pozabimo ugasniti zaslon, ko odhajamo na sestanek, kavo, kosilo, ko zaključimo delo …,
• uporabljajmo stopnice namesto dvigala (vsaj za tri nadstropja),
• ugašajmo mobilni telefon – posebej ponoči in ko smo dosegljivi tudi na stacionarni telefon ter ga odklopimo takoj, ko je napolnjen,
• stanje pripravljenosti električnih naprav je nepotrebna poraba energije, zato izklapljajmo naprave iz vtičnic, kadar jih ne uporabljamo in če je to mogoče.

Ali ste vedeli ...

• da povprečno slovensko štiričlansko gospodinjstvo porabi približno 4.400 kWh električne
• energije letno, gospodinjstvo, ki varčuje pa največ 2.000 kWh, kar znese okrog 240 evrov
  letnega prihranka na gospodinjstvo,
• da bi pri uporabi stopnic namesto dvigala za 3 nadstropja na Šmartinski 130, vsak posameznik, ki bi le dvakrat dnevno uporabil stopnice in ne dvigalo za tri nadstropja (v obe smeri) v enem letu prihranil 33 kWh oz. 3,3 evra ali 20 kg CO2,
• da računalniški zaslon porabi 22 % celotne porabe elektrike v pisarni,
• da porabi ohranjevalnik zaslona več električne energije, kot uporaba Worda ali Excela,
• da naprave v stanju pripravljenosti porabijo do 30 % električne energije,
• če ob krajših premorih ugasnemo monitor, zmanjšamo porabo elektrike pri računalniku za več kot polovico,
• da če električne naprave ugasnemo takoj, ko jih ne potrebujemo, se izognemo izpustu okrog 250 kg CO2, gospodinjstvo pa privarčuje tudi do 80 evrov letno?

Smotrno s temperaturo

Glavni vpliv na okolje pri rabi električne in toplotne energije nastaja pri njeni proizvodnji. Posledice so ogromne količine toplogrednih in drugih zdravju škodljivih plinov. S pravilno uporabo sistema uravnavanja temperature lahko privarčujemo kar polovico stroškov, namenjenih ogrevanju in hlajenju.

Zato:

• temperaturo v prostoru prilagodimo zunanjim pogojem,
• če sami upravljamo s klimatsko napravo v svojem delovnem okolju ali doma, jo vklapljajmo le po potrebi in jo v primeru daljšega izhoda izklopimo,
• v poletnih dneh zjutraj dobro prezračimo prostore, potem pa jih zaprimo in zasenčimo. Ko uporabljamo klimo, oken ne odpirajmo, saj je delovanje naprave ob hkratnem prezračevanju energetsko izjemno potratno,
• zavese naj segajo le do nivoja ogreval, kajti zastiranje ogrevalnih teles poveča porabo energije tudi do 10 %,
• pozimi oblecimo raje kos oblačila več in upoštevajmo predpisano temperaturo za ogrevanje poslovnih prostorov, doma pa ogrevajmo le tiste prostore, v katerih smo prisotni (zdravo in prijetno je spati v hladnejši kot v pretopli spalnici),
• če le imate možnost, ogrevajte bivalne prostore z bio maso – bivanje v takih prostorih je veliko prijetnejše, da o okusu hrane, skuhane na klasičnem štedilniku na drva ne govorimo.

Ali ste vedeli ...

• da je ogrevanje z električnimi grelnimi telesi najdražje in najbolj neprijazno do okolja,
• da so individualne električne klimatske naprave zelo velik porabnik električne energije,
• da vsaka stopinja nad 20 °C pomeni do 6 % večjo porabo energije, torej posledično tudi višji strošek (denimo 22 oC namesto 20 oC pomenita 12 % večjo porabo energije),
• da v NLB tretjino stroškov za električno energijo porabimo za hlajenje,
• da z racionalnim prezračevanjem prostorov v poletnih mesecih porabimo tudi do 20 % manj energije,
• da z uporabo različnih načinov pasivnega hlajenja prihranimo denar in prispevamo k manjšemu onesnaževanju okolja?

Zmanjšajmo porabo papirja!

V banki kljub sodobni tehnološki opremi še vedno porabimo ogromne količine papirja. V NLB mesečno porabimo 4,6 milijonov listov fotokopirnega papirja in pretiskanih obrazcev. Ta dejstva terjajo od nas odgovornejše ravnanje z vsakim listom papirja.

Zato:

• tiskajmo le tisto, kar je res nujno potrebno,
• tiskajmo izrecno na črno-belih tiskalnikih,
• tiskajmo dokument obojestransko,
• za interno uporabo lahko dokument tiskamo v ekonomskem načinu, kar pomeni manjšo rabo tonerja,
• dosledno uporabljajmo sodobne tehnološke rešitve arhiviranja pisnega materiala,
• za tiskanje sporočil, dopisov, ki jih ne pošljemo naslovniku in služijo samo nam, uporabljajmo nepoškodovane liste papirja, ki so na eni strani že potiskani,
• pri daljših dokumentih natisnimo le del teksta, ki ga nujno potrebujemo,
• za tiskanje uporabljajmo ukaz (File/Print) namesto ikone, da se tako izognemo tiskanju na napačen tiskalnik,
• za pošiljanje interne pošte uporabljajmo že rabljene ovojnice (prečrtajmo starega naslovnika in napišimo novega),
• za brisanje rok zadostuje že kos ali dva papirne brisače.

Ali ste vedeli ...

• da osebno mesečno porabo tiskanega papirja lahko preverite na NLBnetu (nekateri starejši podatki so le približni in ne predstavljajo pravega stanja),
• da letno vsak od nas porabi približno toliko papirja, kot ga dobimo iz 6 dreves,
• da NLB za svoje stranke mesečno porabi za polovico manj papirja, kot ga porabimo zaposleni,
• da mesečno zaposleni v banki povprečno natisne 943 strani, to je skoraj 2 paketa papirja. Če bi vsak zaposleni na dan natisnil le 1 papir oz. 1 stran papirja manj, kot doslej, bi na leto prihranili 1 milijon natiskanega papirja, kar bi skupaj s stroški tiskanja naneslo okrog 36.700 evrov manj,
• da smo z izločanjem tiskalnikov na nivoju celotne NLB pridobili dodatne prihranke (20 %-30 %) na področju porabe električne energije, papirja in izpustov CO2 v ozračje,
• da je za 1 tono papirja potrebno posekati 17 dreves, 1 drevo pa lahko prečisti 25 kg onesnaženega zraka v enem letu?

Dosledno ločujmo vse odpadke!

Problem odpadkov je vsak dan bolj pereč. Kljub vsakoletnim čistilnim akcijam in akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu, aprila 2010, se divja odlagališča še naprej pojavljajo kot gobe po dežju. Zato sta izobraževanje in ozaveščanje na tem področju izrednega pomena. Ne dovolimo, da bodo odpadki preplavili naš planet in nas zadušili.

Zato:

• zmanjšajmo količino odpadkov z manjšo potrošnjo,
• opustimo uporabo plastičnih izdelkov, zamenjajmo jih s steklenimi oz. obstojnimi, po možnosti naravnimi materiali,
• ne dovolimo, da vsi odpadki končajo na legalnih ali divjih odlagališčih, temveč poskrbimo, da se jih čim več vrne v nadaljnjo uporabo, zato ločujmo prav vse odpadke in tako prispevajmo k njihovi reciklaži,
• ločeno zbirajmo vse nevarne odpadke in vso odpadno električno in elektronsko opremo (s tem preprečimo izcejanje nevarnih snovi v podzemeljske vode),
• uporabljajmo nakupovalne vrečke iz blaga,
• odpadli papir skrbno in preudarno odlagajmo v nabiralnike za ločeno zbiranje (brez sponk in plastičnih ovojnic), ne odlagamo pa v te zbiralnike kartona, umazanega papirja, rabljenih papirnih brisač ipd.) …

Ali ste vedeli ...

• da lahko kar 80 % odpadkov ponovno uporabimo kot surovino,
• da v Sloveniji zavržemo vsako leto 3.000 ton elektronske pisarniške opreme,
• da v Sloveniji vsak od nas v letu dni odvrže 50 kg plastike, kar predstavlja težo 900 plastenk, proces razpada navadne plastenke pa poteka okrog 450 let,
• da v Sloveniji vsak izmed nas vsako leto odvrže 194 kg bioloških odpadkov,
• da samo v Evropski uniji letno porabimo 23 milijard plastičnih kozarcev,
• da s tono znova uporabljenega stekla prihranimo 1,2 tone surovin zanj,
• da steklo lahko večkrat recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti, razgradnja stekla na odlagališčih pa traja več kot milijon let,
• da če recikliramo več kot polovico hišnih odpadkov, bo letno v ozračju več kot tono CO2 manj?

Na pot s kolesom!

Promet je drugi največji proizvajalec toplogrednih plinov pri nas predvsem zaradi cestnega prometa. Mestni zrak je zato velikokrat prekomerno onesnažen in ogroža naše zdravje.

Zato:

• uporabljajmo javna prevozna sredstva namesto lastnih avtomobilov; svoj čas bomo tako bolj učinkovito uporabili z branjem, delom ali sproščanjem,
• tam, kjer je to mogoče, potujmo z vlakom namesto sami z avtomobilom in tako prihranimo izpust okrog 110 kg CO2 letno,
• namesto kratke vožnje z avtomobilom, sedimo na kolo ter si prihranimo čas in živce za iskanje parkirnega prostora ali čakanje v zastojih; vožnja s kolesom nas sprošča in ugodno vpliva na naše zdravje,
• ko prihajamo na delo ali odhajamo z dela, vsaj del poti prepešačimo – hoja pomirjevalno vpliva na naš živčni sistem, poleg tega pa hitra hoja odlično poživi vse dele telesa,
• službene poti opravimo z javnim potniškim prometom, s službenim kombijem ali kolesom,
• tudi če ne zamenjamo prevoznega sredstva (osebni avtomobil), lahko zmanjšamo vpliv na okolje z ekološkim načinom vožnje.

Ali ste vedeli ...

• da se na delo vsak dan v povprečju vozi 1,3 potnika v avtomobilu. Če bi bil v vsakem avtomobilu vsaj en potnik več, bi v Sloveniji na dan prihranili kar 2,5 mio litrov goriva,
• da za proizvodnjo samo 22 litrov goriva porabimo kar 22.500 litrov vode,
• da je avtomobil v primerjavi z ostalimi prevoznimi sredstvi najdražji način prevoza,
• da se poraba goriva pri hitrosti 90 km/h namesto 110 km/h, zmanjša za 20 %,
• da v razvitem svetu, predvsem v skandinavskih deželah kolo ni le prevozno sredstvo za študente ali tiste, ki si ne morejo privoščiti avtomobila; je prevozno sredstvo za vsakega, ki skrbi za svoje zdravje, za svoj čas, neodvisnost in za okolje,
• da je dokazano, da so kolesarji učinkovitejši in bolj zdravi na delovnem mestu,
• da smo v NLB na Trgu republike in na Šmartinski 130 v Ljubljani namestili stojala za več kot 100 koles in da so sedaj na vrsti še ostale poslovne enote po vsej Sloveniji?