Kaj intelekt je in kaj ni
Lažje je odgovoriti na drugo vprašanje. Intelekt zagotovo ni nekaj materialnega. Intelekt tudi niso možgani ali kemični ter elektromagnetni procesi v njih. Ti procesi so posledica delovanja intelekta na fizično materijo možganov. Raziskave možganov se po toliko desetletjih raziskovanja niso premaknile h kakih otipljivim spoznanjem iz preprostega razloga – ker jih obravnavamo kot stroj, ki ustvari zavest.

A to ne drži. Ko človek umre, se duša, ki je nesporno povezana z zavestjo, izloči iz telesa in se preseli v drugo dimenzijo in informacije, čustva in spomine iz minulega življenja uporablja tudi tam. Duša ne poseduje fizičnih možganov, a kljub temu razmišlja, pomni in čuti.

So torej možgani, ki jih duša nima in očitno tudi ne potrebuje, res neobhodni za »delovanje« zavesti? Nikakršnega prepričljivega dokaza ni, da si možgani za intelekt (nujno) potrebni.Trdimo, da so možgani vidna manifestacija, nekakšen sedež intelekta, kadar ta deluje (tudi) na materialni ravni.

Lahko rečemo, da je intelekt naravni pojav in fenomen, ki označuje razvita živa bitja in vključuje razmišljanje, pomnenje in čustvovanje. A s tem smo na vprašanje, kaj je intelekt, odgovorili le v omejenem smislu. Podobno kot pri elektriki - lahko povemo, kako se manifestira njeno delovanje in kakšni so njeni učinki. A kaj je razmišljanje, pomnenje in čustvovanje? Očitno so to procesi obdelave podatkov in informacij. A kdo je tisti, ki jih obdeluje? Pa smo zopet na začetku. Kaj je intelekt je očitno vprašanje iste kategorije kot vprašanje, kaj je Stvarnik. Ljudje, ki smo vajeni razmišljati v treh dimenzijah, nanj ne moremo ustrezno odgovoriti. Če bi nam to uspelo, bi dojeli, kaj je Stvarnik ali Bog.

Zahodni človek je ujet v svoje stereotope o primarnosti materije, ki naj bi bila osnova vsega. A to je napačna ideja, ki so nam jo vcepili zato, da bi ne spoznali svojega pravega porekla. Tisti avtorji, ki ne uživajo podpore znanosti, trdijo, da nam je bila ta ideja vcepljena, da bi človek ne spoznal svojega pravega porekla in svojih potencialov. Tako je Gospodarjem planeta človeštvo laže voditi in nadzorovati. A o tem več drugje .

Poskušajmo torej čim več spoznati v zvezi z delovanjem intelekta.

Bistvo intelekta je nenehno gibanje, spreminjanje (to je tudi bistvo življenja!) Miselno gibanje. Brez miselnega gibanja je intelekt mrtev. Tudi golo zavedanje samega sebe ali občutenje brez prisotne zavestne misli je miselno gibanje. Verjetno ne obstaja možnost, da bi intelekt popolnoma ustavili, saj bi s tem prenehali obstajati. To bi bilo isto, kot če bi rekli, da smo ubili Stvarnika. V meditaciji intelekta ne ustavimo, temveč blokiramo vse miselne procese razen procesa opazovanja in zaznave.

Intelekt se odraža v miselnih procesih, ki jih imenujemo logično razmišljanje. Intelekt ustvarja miselne predstave, ki so sestavljene iz vidnih, slišnih, čutnih komponent. Ima tudi sposobnost pomnenja, skladiščenja nepojmljive količine informacij, vtisov, misli in občutkov. Odgovoren je tudi za široko paleto čustev oz. čustvenih procesov; takšnih, ki v osnovi zbližujejo/združujejo – ljubezen, in takšnih, ki razdružujejo/ razdvajajo – strah. Intelekt je nadalje odgovoren za znanje in modrost. Znanje je vednost o tem, kaj se v naravnih procesih, življenjskih in drugih, dogaja. Kakšne so posledice določenih dejanj. Tu sta bistvenega pomena prostor in čas. Intelekt ima tudi posebne sposobnosti, o katerih znanost ne želi govoriti: telepatija, tele-vizija, jasnovidnost, telekineza, … Tudi te je s primernim pristopom mogoče razložiti.

Intelekt je sedež zavesti. Zavest je bistvena komponenta življenja. Ali sta zavest in življenje sinonima? Zavest je dveh vrst: (budna) zavest in podzavest. K podzavesti lahko štejemo še kolektivno zavest, ki v znatni meri vpliva na zavest. Bistvena razlika med zavestjo in podzavestjo je v tem, da se v stanju zavesti dogajanja zavedamo(dogodki se skladiščijo v lahko dostopni spomin), v stanju podzavesti pa ne (dogodki se beležijo v »teže dostopni« spomin, do katerega lahko dostopamo npr. v hipnotičnem stanju). Podzavest se pretežno ukvarja z vzdrževanjem procesov, ki ohranjajo osnovne življenjske procese (dihanje, bitje srca, potenje…). Zavestni procesi imajo pomembnejšo vlogo od zagotavljanja fiziološke eksistence, preživetja telesa. Njihova glavna naloga je ustvarjanje in doživljanje odnosov – do drugih živih bitij in stvari. Najpomembnejši so prav odnosi, saj le ti omogočajo duhovno, intelektualno rast. Materialne stvari so le instrumenti, ki so nam pri tem v pomoč.

Se nadaljuje

Zoran Železnikar
http://www.prisluhni.si