'Mati vseh žit', kot so Inki poimenovali kvinojo, je psevdožito. To pomeni, da rastlina ni žito, ampak se samo tako uporablja. Pravijo, da je kvinoja eno izmed najbolj hranljivih 'žit' na svetu, saj vsebuje veliko zdravih maščobnih kislin.

Kvinoja izvira z območja Andov, kjer so jo udomačili že pred 4000 leti in jo gojijo še danes. Inki so jo imeli za sveto žito, od tod pa tudi poimenovanje 'mati vseh žit'.

Superživilo, kot ji nekateri pravijo, ima visoko vsebnost beljakovin, vsebuje pa tudi devet aminokislin, ki jih naše telo vsakodnevno potrebuje za zdravo življenje. Prav tako vsebuje ogromno magnezija, fosforja, železa in obilo mineralov. Pripomore k zdravi in uravnoteženi prehrani zaradi visoke vsebnosti vlaknin, ki nižajo raven holesterola v krvi, uravnavajo krvni tlak in sladkor v krvi. Zaradi vseh omenjenih (in tudi nekaterih drugih) zdravilnih lastnosti, strokovnjaki za prehrano priporočajo, da bi kvinoja postala stalnica v naši prehrani.

Seme kvinoje je ploščato in zavito, lahko bi rekli, da je podobno semenu prosene kaše. Kvinojo se pripravlja na različne načine, nekateri pravijo, da je prava kulinarična poslastica. Lahko jo skuhamo kot testenine, pripravimo za zajtrk, kosilo ali večerjo. Pripravi se na enak način kot riž, tako da jo kuhamo približno 10 – 15 minut v vreli vodi.

Dobro je vedeti, da kvinoja tudi po kuhanju ohrani hranilne vrednosti in vsebnost maščobnih kislin. To superživilo postaja vedno bolj priljubljena sestavina za različne obroke.

Vir: druzina.enaa.com