V delih klasičnih in sodobnih avtorjev, ki obravnavajo Misterije v različnih deželah, najdemo zelo imenitne in shrljive slike o nizu iniciacijskih preizkušenj, skozi katere mora kandidat. V vseh teh virih, ki si jih lahko zamišlja človeški um, se poudarja skrivnost in pomembnost obreda. Vendar pa v starejši sanskrtski literaturi ne najdemo ničesar o teh inciacijskih obredih, kakor tudi ničesar o templjih, pa čeprav so tu pa tam opisane stanovanjske hiše.

Zdi se, da je vsaj v Indiji gradnja veličastnih templjev postala običaj v kasnejšem času. Velika žrtvovanja, o katerih beremo, so se odvijala na krajih, ki so bili posebej izbrani za ta namen in uporabljeni le enkrat. In iniciacije - kajti v tistih starih časih so obstajale iniciacije, tedanji adepti pa ostajajo velikani celo v vrstah njihovega lastnega bratstva - so se odvijale pod nekim drevesom, na vrhu gore ali v neki koči.

Razlog, zakaj je v knjigah tako malo napisanega o preizkušnjah, skozi katere so šli kandidati za iniciacijo, je ta, da te niso bile uporabljene na enak način kot v kasnejših časih. Guru je vedel, kdaj je njegov učenec pripravljen, da mu lahko zaupa sveto znanje, s pogledom v njegovo dušo in ni potreboval druge potrditve. Šele kasneje, ko so iniciatorji deloma izgubili moč, da bi sami ugotovili, ali je kandidat pripravljen na iniciacijo ali ne, so bili vpeljani obredi in velike preizkušnje.

V starih časih je učenec ostajal dolga leta s svojim Gurujem; in ko ga je ta preizkušal, slednji sploh ni vedel, da ga preizkuša. Ko so se približevale preizkušnje, na njih ni bil pripravljen, tako da se je nenadoma znašel pred kakšno gručo nežnih podob, vendar pa je ves čas vedel, da vsako njegovo dejanje spremlja budno oko in da je celotno napredovanje del niza preizkušenj moči in vztrajnosti. Nekega dne pa, ko je šel kot običajno v gozd po les za kurjavo, je Guru poslal za njim kakšen elemental v obliki ljubke ženske, ki je presenetil učenca v osamljenem delu gozda in ga skušal. Če je prestal niz nepričakovanih preizkušenj te vrste, je bilo dokaj jasno, da je njegova moč čvrsta in njegov pogum trden.

Nekateri ljudje stalno iščejo iniciacijsko dvorano in njene preizkušnje ter hrepenijo po trenutku, ko bodo stopili vanjo. Vendar pa je resnica ta, da modri človek ustvari svojo lastno iniciacijsko dvorano iz sveta in iz življenja prag skrivnosti. Če človek lahko dejansko popolnoma obvlada samega sebe, lahko obvladuje vse ostalo. On ima moč, tako da so natančni načini nje uporabe zgolj stvar podrobnosti. Mi bi morali izrabiti vsako priložnost, ki s pojavi; in ko se zdi, da ni na voljo nobene, bi si morali ustvariti priložnosti sami.

Tisti, ki bi radi resnično napredovali, bi morali na vse, kar se jim dogaja v življenju, gledati kot na iniciacijsko preizkušnjo in tako nekako postati svoji lastni iniciatorji.

Zdi se, da si nekateri domišljajo, da ne morejo storiti nič brez nekega posebnega Guruja - ki ga lahko vidijo. Še več, pričakujejo, da Guru ne bo počel nič drugega kot le čakal na vsako njihovo dejanje in dejansko igral vlogo nadrejene pestunje. To je še posebej značilno za nekatere hindujce. Toda celoten cilj iniciacij je ta, da ustvarijo človeka, ne pa sužnja, da okrepijo človekovo voljo, podarijo samo-zaupanje in občutek moči. Nenehno čutenje odvisnosti od Guruja, ne glede na to, kako velik je ta, se ponavadi konča v stanju mentalne in moralne podreditve, ki jo lahko tako pogosto vidimo med predanimi rimo-katoliki, ki so prišli do prepričanja, da ne morejo storiti nič brez nekega duhovnega usmerjevalca, ki bo podpiral vsak njihov korak. “Ko je učenec pripravljen, je pripravljen tudi Učitelj,” pravi Luč na Pot. Zato je glavna stvar, ki jo mora narediti od nas, ta, da izrabi vsak trenutek, da bo učenec pripravljen - ostalo sploh ni naša stvar; za to je že poskrbljeno. Vendar pa se prav gotovo niti Mojster niti učenec ne bosta pripravila z gojenjem nenehne želje po spremembi zunanjih okoliščin, namesto vztrajnega prizadevanja, da bi naredili vse, kar lahko, v trenutnih okoliščinah.

Le v sorazmerju z našim naporom nam bo podarjena večja luč.

K.

Prevod: Anton Rozman

Vir: www.teozofija.info