Leta 2006 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 17. maj za svetovni  dan informacijske družbe. Generalna skupščina je na priporočilo World Summit on the Information Society – WSIS, sprejela razglasitev z namenom vsakoletne promocija interneta kot globalnega medija in predstavitev vpliva uporabe IKT na gospodarstvo in družbo ter na zmanjševanje digitalne ločnice.

Razvita informacijska družba dokazano vpliva na dvig inovativnosti in konkurenčnosti gospodarstva in družbe, na povečanje števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, na dvig kakovosti življenja, enakomeren regionalni razvoj in boljšo mednarodno vključenost.

Vpliv izhaja iz prispevka IKT k ekonomskim dosežkom in iz koristi za celotno družbo. Pri tem je ključni razvojni izziv zagotavljanje širokega nabora enostavno povezljivih integriranih elektronskih storitev in zagotovitev čim širše dostopnosti do teh storitev za vse skupine uporabnikov.

V teh dneh obeležujemo tudi 20. obletnico interneta v Sloveniji. Internet je ena tistih stvari, ki nam je v zadnjih dveh desetletjih temeljito spremenila življenje - tako v javnem kot zasebnem delu. Tega se ne zavemo, dokler se ne ozremo na tiste začetke v letu 1991 in pomislimo, kako je tedaj delovalo informiranje, komuniciranje, dostop do informacij, storitev, izdelkov. Internet nam je pospešil življenje, prinesel obilico koristi, pa tudi kako skrb in nevšečnost.

O internetu, njegovem razvoju in vplivu na družbo smo govorili z dr. Józsefom Györkösem, dr. Majo Bogataj Jančič, dr. Tomažem Kalinom, Andražem Torijem in Davorjem Šoštaričem.

Dr.  József Györkös, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je poudaril, da se Slovenija zavzema za enotni digitalni trg, izboljšano zakonodajo, ki ureja varstvo podatkov in pa za izboljšanje digitalne pismenosti prebivalstva. Pohvalil je slovenske rešitve s področja robotike in kognitivnih sistemov, ki odmevajo v Evropi, malo več truda pa bo potrebno vložiti v projekte tovarn prihodnosti in energetsko uspešnih zgradb.

Dr. Tomaž Kalin je bil eden od začetnikov interneta pri nas. Na Inštitutu Jožef Štefan so že v zgodnjih osemdesetih pripravili mrežo, ki je lahko konkurirala internetu. Že davnega leta 1984 so bili s hitrostjo 64 kb/s povezani z evropsko mrežo, na Inštitutu pa je obstajalo vozlišče za celotno Jugoslavijo. Med letoma 1992 in 93 je prišlo do razmaha interneta, kot ga poznamo danes.

Davor Šoštarič je na to dodal, da se je s premikom interneta izven meja izobraževalnih ustanov in inštitutov, pričelo ustvarjanje vsebin, ki danes zavzemajo vse mogoče oblike in nas tako kratkočasijo,  kot tudi izobražujejo.  Po njegovih besedah, mora internet prinesti majhne radosti v življenja vseh nas.

Dr. Maja Bogataj Jančič se je dotaknila še ene pereče teme in sicer, skrbi za intelektualno lastnino. Informacijska družba je poskrbela za razmah ne slutene ustvarjalnosti. Izdelki so dostopni široki javnosti in na ta način toliko bolj na udaru morebitnih zlorab. Glavno vprašanje je kako prilagoditi zakon o avtorskih pravicah  hitro razvijajoči se informacijski družbi. S prestrogimi določili lahko po nepotrebnem omejimo uporabo nekega dela, s preveč popustljivimi pa lahko oškodujemo ustvarjalce. Avtorske pravice morajo nagrajevati avtorje, ob enem pa dopustiti interpretacijo njihovega dela širši družbi.

Andraž Tori je ponudil zanimiv pogled v prihodnost informacijske tehnologije. Svet, ki ponuja neskončne možnosti in v katerem se virtualno zliva z realnostjo. Pokukali smo v tujino, kjer že pridno izkoriščajo najnovejše tehnologije, predstavil pa je tudi nekaj svetlih primerov naših podjetij. Z vstopom v svet interneta se podjetjem in posameznikom odpira svet novih priložnosti, ki danes leži dobesedno na dlani, v vašem mobilnem telefonu.