Dr. Tetyana Obukhanych, imunologinja in avtorica knjige Iluzije o cepivih, se obrača na mednarodno javnost z izjavo, s katero želi prispevati k razjasnitvi dilem glede otroškega zdravja in preventivnega ravnanja pred nalezljivimi boleznimi. Ne starši, ne zdravniki, ne politiki, niti najširša javnost, ne bomo mogli najti medsebojnega spoštovanja, razumevanja in mirnega sprejemanja drug drugega brez pripravljenosti razumeti, da obstajata dva različna pristopa do zdravja naših otrok, oba znanstveno podprta, legitimna in pravilna z vidika ljudi, ki izbirajo.

Siljenje na eno od poti in kriminaliziranje druge neizogibno vodi v hude družbene konflikte, nasilje in razpad demokratičnih načel, ki jih štejemo za sodobni evropski ideal. V upanju, da se bodo v Sloveniji razgrete strasti v zvezi s cepljenjem otrok umirile in pomaknile v smeri boljšega razumevanja obeh plati problema, naprošamo starše, zdravnike, zdravstvene delavce, novinarje, poslance, ministre in druge politike ter strokovnjake, naj preberejo poziv imunologinje.

Dialog je edina pot, ki nam omogoča sožitje, ob spoštovanju različnih pogledov in pristopov k zdravju. V gibanju Naravna imunost upamo, da bomo kot družba sprevideli zmoto prisiljevanja v katerikoli medicinski poseg brez soglasja posameznika in družine in da bomo zmogli podpreti tako zakonodajo, s katero bo Slovenija tudi na področju preventive pred nalezljivimi boleznimi postala strpna, odprta in demokratična država.

Gibanje Naravna imunost
naravnaimunost@gmail.com

INFORMIRANO ODLOČANJE O CEPLJENJU: ZAKAJ POTREBUJEMO SVOBODO
»Čedalje več staršev povsod po svetu postaja odločenih, da hočejo informirano odločati o cepljenju svojih otrok. Toda čedalje več držav sprejema zakone in politične usmeritve, ki spodbujajo omejevanje ali odvzemanje svobode odločanja o cepljenju otrok iz rok informiranih staršev. Bi si morali prizadevati za svobodo odločanja o cepljenju? Vsekakor.

Kadar virus (ali bakterija) pride v stik z ogroženim ali prehransko oslabljenim imunskim sistemom človeka, pride do uničujoče bolezni. Je treba za uničujoče posledice kriviti virus ali je bolj prav, da krivdo pripišemo kompromitiranemu imunskemu sistemu? »Mikrob proti terenu«, »Pasteur proti Beuchampu«, dilema, ki izvira iz razprave o pogledih dveh znanstvenikov, je postala temelj dveh nasprotujočih si pogledov na preventivno zdravljenje: medikaliziran pristop proti naturopatskemu.

Medikaliziran pogled krivi virus. Naturopatski pogled krivi oslabljen imunski sistem. Medikaliziran pristop posledično vztraja, da moramo z nevarnostmi nalezljivih bolezni opraviti tako, da z obličja Zemlje z resno vnemo izkoreninimo vsak in vsakršen problematični mikroorganizem. Nasprotno, naturopatski pristop daje prednost osebnim ukrepom na poti do zdravja, ki nam zagotavljajo robustno delujoč imunski sistem.

Množično cepljenje je proces, ki se ga medikalizirani zdravstveni sistem poslužuje, da bi izkoreninil viruse in bakterije. A izkoreninjenje virusa je v najboljšem primeru dolg in izčrpljujoč proces, ki traja mnogo desetletij. Včasih ta proces dosega cilje nadzora nad boleznijo (npr. nadzor nad endemičnimi ošpicami v Severni Ameriki), drugič tega ne dosega. V Indiji kljub uspešnemu izkoreninjenju virusa otroške paralize vztraja bolezen akutna flakcidna paraliza (ki je klinično ni mogoče ločiti od otroške paralize). Še en primer propadlega nadzora nad boleznijo je oslovski kašelj. V minulem desetletju, po zamenjavi polno-celičnega cepiva z aceličnim, je bolezen v porastu v mnogih razvitih državah, vključno z ZDA in Avstralijo.

Množično cepljenje prinaša še en resen problem. Pri cepljenju z umetnimi oslabljenimi sevi virusov ali izbranimi deli bakterij – v nasprotju z izpostavljenostjo naravni bolezni – prihaja do upadajoče imunosti, zato so cepljeni posamezniki nagnjeni k obolevanju za istimi boleznimi kasneje v življenju, če pridejo v stik z ne povsem izkoreninjenim mikroorganizmom. Upadajoča imunost kot posledica cepljenja pa v posebej tvegano situacijo vodi bodoče matere; te zaradi dolgotrajnih cepilnih kampanj, namenjenih izkoreninjenju bolezni, niso zmožne razviti lastne bona fide imunosti in prek nje pred virusi varovati svojega otroka s pomočjo naravnih mehanizmov materinskega prenosa protiteles.

Ker postopoma propada zmožnost, da bi se zanašali na mehanizme prenosa materine imunosti, kot jih je razvila narava, postaja z vika medikaliziranega zdravstvenega sistema čedalje bolj nujna potreba po ustvarjanju umetnih 'kokonov', znotraj katerih bi varovali ranljive dojenčke. Zdravstveni uradniki nikoli ne pozabijo omeniti pomena čredne imunosti; nenehno jo poudarjajo, da bi zagotovili visoko stopnjo pristanka posameznikov na cepljenje.

Toda dokazi v resničnem življenju govorijo proti temu pojavu. Nalezljive bolezni se med dojenčki še vedno širijo tudi v okoljih z izjemno visoko precepljenostjo (višjo od 95 odstotkov). To nam več kot očitno sporoča, da je na cepivih zasnovana čredna imunost zgolj priročna teorija. Kljub zavedanju, da je ideja o čredni imunosti prek cepljenja neutemeljena, se jo brezvestno in brez sramu uporablja za opravičevanje obveznega cepljenja vseh, ki smejo biti cepljeni. To naj koristilo dojenčkom, ki ne smejo biti cepljenji in so bili oropani resnične imunske zaščite že tedaj, ko je cepiva prejela generacija njihovih mater.

Čeprav medikalizirani zdravstveni pristop sčasoma doseže postopno zmanjšanje naše izpostavljenosti nekaterim virusom in bakterijam (ob upoštevanju že omenjenih vidnih odpovedi delovanja cepiv), zaradi tega pristopa vsaka občasna (uvožena) virusna izpostavljenost značilnim otroškim boleznim ni prav nič manj nevarna za ranljive skupine v populaciji (dojenčke, slabo prehranjene in imunsko kompromitirane ljudi). Razlog za nevarnost je v tem, da medikalizirane zdravstvene prakse ne ciljajo na zagotavljanje ustreznega delovanja imunskega sistema, ampak pa se v resnici pogosto vpletajo v njegovo delovanje z (imuno-supresivnimi) zdravili, torej zdravili, zavirajo imunski sistem.

Po drugi strani se naturopatski pristop osredotoča na osebno zdravje do te mere, da bi stik z virusom (ali bakterijo) povzročil zgolj blago bolezen ali celo klinično prebolevanje brez vsakih bolezenskih simptomov. Intenzivno oz. podaljšano dojenje je temeljni kamen tega pristopa. Materino mleko se je skozi evolucijo vrste sesalcev razvijalo milijone let, da bi zagotovilo vse bistvene sestavine, potrebne za imunsko zaščito dojenčkov v njihovem najbolj ranljivem imunsko nezrelem razvojnem obdobju. Še več, za razliko od cepiv materino mleko dosega imunsko zaščito dojenčkov, ne da bi sprožalo vnetja, ki so pri zelo majhnih dojenčkih nevarna in bi se jim morali izogibati.

Tudi otrokova prehrana ob materinem mleku in po dobi dojenja mora biti polna naravnih živil, ki poleg dolge vrste ključnih hranilnih snovi zagotavljajo vitamina A in D (za proti-virusno obrambno sposobnost vrojenega imunskega sistema), vitamin C (za nevtralizacijo toksinov) in neosiromašene naravne vire aminokisline cisteina, prehranskega vira za tvorbo glavnega celičnega antioksidanta glutationa (ki preprečuje celično oksidativno škodo).

V opisanem naravnem pristopu izgrajevanja in vzdrževanja robustno delujočega imunskega sistema ni prostora za zdravila, namenjena zniževanju vročine, saj ta izčrpajo zaščitne dejavnike in posledično oslabijo imunski sistem v najbolj kritičnem trenutku. Prav tako ni prostora za sproščeno ali pretirano zanašanje na antibiotike, kajti ti povzročajo poškodbe črevesne flore in prekomerno razrast bakterij, odpornih na antibiotike, to pa povzroča kronične težave. Nobene potrebe prav tako ni po cepivih, da bi z njimi odpravljali otroške bolezni. Cepiva niso tista, ki rešujejo življenja otrok z robustnim imunskim sistemom. Za to poskrbi njihov polno delujoč imunski sistem, zaradi katerega je bolezen, ko pride do izpostavljenosti virusu, blaga in brez zapletov.

Moje najgloblje prepričanje je, da bi morala vsaka razprava o cepljenju seznaniti starše z obema pogledoma na zdravstveno varstvo. Dovolimo, naj starši izberejo pristop, ki so ga sposobni odgovorno izvajati v najboljšem interesu svojih otrok. Naj starši odločijo, ali želijo medikalizirati svoje otroke zaradi interesov izkoreninjenja še enega virusa v prihajajočih desetletjih, ali pa bodo morda raje sledili paradigmi naravnega razvoja, ki lahko njihovim otrokom robustno zdravje omogoči tukaj in zdaj. Naj starši odločijo, ali se počutijo udobno ob dokumentiranih tveganjih poškodb, ki jih lahko sprožijo cepiva (ne glede na to, kako majhne ali velike se nam zdijo), če pa obstaja hkrati naravni način doseganja istega cilja, t. j. preprečevanja, da bi otroške bolezni za njihove otroke postale življenjsko ogrožajoče.

Ničesar neracionalnega ali neznanstvenega ni v tem, da izberemo dobro raziskane pristope, ki nam pomagajo do robustno delujočega imunskega sistema, pristope, kot sta dojenje in visoko kakovostna prehrana. To je vsekakor znanstveno utemeljen pristop in to je odgovorna odločitev. Odvzeti svobodo odločanja o cepljenju ozaveščenim in dobro informiranim staršem, ki hočejo slediti naturopatskemu pristopu – tako, da jih silimo v neželena in za njihove otroke nepotrebna cepiva pod pretvezo zagovarjanja teoretske paradigme, ki nima realnih temeljev – to je povsem zmotno. Tovrstne taktike v moderni družbi ne bi smele imeti nobenega mesta več.

Globoko me prizadene, da katerakoli vlada katerekoli države uzakoni kot obvezen oz. vsili medicinski poseg, kakršen je cepljenje. Naj bo jasno, da politike obveznega cepljenja starše prisilijo k pristanku na tak poseg v prid dolgoročnemu cilju izkoreninjena mikroorganizmov, in ne nujno v prid doseganja in zagotavljanja resničnega zdravja njihovih otrok. Če želimo dajati prednost zdravju naših otrok pred napredkom pri izkoreninjanju mikroorganizmov, moramo narediti vse, kar lahko, da bomo vzpostavili in ohranili svobodo odgovornega odločanja o cepljenju.«

Dr. Tetyana Obukhanych

O avtorici Dr. Tetyana Obukhanych je pridobila doktorat iz imunologije na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku in opravila podoktorske raziskave na Medicinski fakulteti Univerze Harvard v Bostonu ter nato še na Medicinski fakulteti Univerze Stanford v Kaliforniji. Je avtorica knjige Iluzije o cepivih, ki jo je julija 2012 podarila slovenskim bralcem. V svoji lokalni skupnosti deluje kot edukatorka o naravni imunosti in cepivih.

Poslano:
- Poslancem Državnega zbora
- Ministrstvu za zdravje
- Varuhinji človekovih pravic
- Medijem