Dragi prijatelji, dobro leto mineva odkar sem zapustila pragozdove gornjega porečja Amazonke v Peruju. Svet, ki je tako drugačen od našega in nedostopen, saj je do njega moč priti le z letalom ali po reki, se mi je vedno zdel, kot bi bil na drugem planetu. Mogoče sem zato do danes živela v iluziji, da je varen pred norostjo tega sveta. Amazonski pragozdovi so postali moj drugi dom potem, ko sem v njem preživela več kot pol leta.

Neizmerno znanje in moči, ki jih skriva njihova tradicionalna medicina in ki jih najdemo pod krošnjami starodavnih dreves, smo zahodnjaki šele dobro pričeli spoznavati. Odkrivamo katere bolezni vse lahko zdravijo, kakšno znanje nam lahko dajo. Zadovoljna sem bila, da je tako daleč stran ta košček sveta, varno pospravljen v skromnem življenju domorodnih prebivalcev in nezanimiv za arogantnost zahodne kulture.

A pohlep, egoizem in arogantnost je znova našla pot tudi do tja. Alan Garcia, sedanji predsednik Peruja, je podpisal zakonodajo, po kateri bo možno posekati 70% pragozda v Peruju z namenom kmetovanja in za izkoriščanje nafte. Za to bodo pospešeno padala 500 in več let stara drevesa, zato bodo izginile zdravilne rastline, za katere niti danes ne vemo kaj vse lahko pozdravijo, izginila bo največja univerza na svetu.

Krave bodo na travi, ki bo zrasla preživele 2 – 3 leta, potem bo tanko plast humusa spralo deževje. Ostala bo ilovica, ki jo bo  zapeklo sonce in nastala bo kamnita puščava. Tako namreč to gre. In najkasneje takrat bo naftarjem dostop do 'črnega zlata' prost. Dolga leta so se domače nevladne organizacije borile, da je vlada domačinom priznala lastninske pravice na predelih pragozda, kjer živijo.

Z veliko truda in pomoči - tudi mednarodne skupnosti - je bila opravljena demarkacija teh območij. Z enim podpisom je Garcia vse to podrl in domačinom spet vzel vse, kar so si uspeli priboriti. Kakšni paradoksi: 500 let so ta ljudstva trpela mučenja, ponižanja in smrt zaradi zlata. Po petsto letih jih uničuje ista kultura: tokrat zaradi 'črnega zlata'. Naftna podjetja, ki delujejo na tem območju, prihajajo iz Španije, Francije in ZDA.

Posledice bodo nepredvidljive, hude in neizogibne: sekanje in požiganje pragozdov pospešuje negativne vplive podnebnih sprememb. In kot to ne bi bilo dovolj, bomo pokurili še nafto, ki jo bodo tam navrtali. Mojbog, kaj smo res tako kruti in kratkovidni? In padajo človeške žrtve na obeh straneh.

Domačini, prebivalci, ki tisočletja živijo tam in so varuhi tega bogastva, tega seveda nikoli ne bi storili. Pragozd so uspeli ohraniti in sami preživeti 500 let inkvizicije, a je najtežje še pred njimi - pritisk pohlepa!

Dva meseca so se uspeli upirati sprejemu takšne zakonodaje, potem pa so jih pod pretvezo terorizma, napadli. Zgodil se je masaker, katerega razsežnosti še niso znane, ampak po prvih poročilih je izginilo nekaj deset do sto ljudi. Trg nebeškega miru se je ponovil sredi pragozdov porečja Amazonke, a tokrat tega ni na naslovnicah.

Več informacij:
http://www.independent.co.uk/news/world/americas/the-jungle-massacre-perus-tribal-chief-flees-country-1702172.html
http://www.plosone.org/article/info:doi/10.1371/journal.pone.0002932

V njihovo podporo se je oglasila tudi organizacija Avaraaz. To je resna organizacija in resno deluje v podporo podobnim gibanjem po celem svetu. Vem, da samo elektronski podpisi ne morejo kaj dosti spremeniti, je pa ta trenutek vse, kar lahko naredimo. Prosim, dajte jim svoj glas tudi vi. Spremljajte kaj se dogaja, saj vlada v Peruju računa prav na to: da nihče ne bo opazil.

Je preprosto: vtipkate svoje podatke v formo na povezavi http://www.avaaz.org/en/peru_stop_violence/?cl=251191944&v=3463 in pritisnete pošlji.