IGRA.

Večina ljudi misli, da je življenje bitka, toda življenje ni bitka, ampak igra. Vendar je to igra, ki je ne moremo uspešno igrati brez poznavanja božjega zakona. Stara in Nova zaveza podajata pravila igre čudovito jasno. Jezus Kristus nas je učil velike igre dajanja in sprejemanja.

» Kar seješ, to žanješ.« To pomeni, da se človeku povrne vse, kar reče ali naredi. Kar da, to bo tudi dobil.

Če daje sovraštvo, bo tudi prejel sovraštvo; če daje ljubezen, bo dobil ljubezen, če neprestano kritizira, bo tudi sam kritiziran; če laže, bodo lagali tudi njemu; če goljufa, bo goljufan. Uči nas tudi, da igra v igri življenja vodilno vlogo sposobnost predstavljanja ( vizualizacije).

» Z vso skrbjo čuvaj svoje srca ( ali domišljijo ) , iz njega izvira življenje.«

To pomeni, da si vse, kar si človek zamisli, prej ali slej udejanji. Poznam človeka, ki se je bal določene bolezni. To je bila redka bolezen in težko se je bilo okužiti z njo, toda on si jo je neprenehoma slikal in bral o njej, dokler se pri njem ni res pojavila in je umrl kot žrtev izkrivljene domišljije.

Tako vidimo, da je za uspešnost v igri življenja nujno vzgajati sposobnost predstave. Človek, ki svoje predstavne sposobnosti izuri tako, da si vedno zamisli samo dobro, prinese v svoje življenje » vse pravične želje svojega srca« - zdravje, bogastvo, ljubezen, prijatelje, popolno uresničenje sebe in najvišje ideale.

Domišljijo so imenovali tudi » duhovne škarje«, ker dan za dnem reže in kroji podobe, ki jih človek vidi. Svoje lastne stvaritve prej ali slej sreča v zunanjem svetu. Človek mora razumeti delovanje svojega duha, da lahko uspešno izuri svojo domišljijo. Grki so dejale: » Spoznaj se!«

Ločimo tri dele duha: podzavest, zavest in nadzavest. Podzavest je preprosto moč brez usmerjenosti. Je kakor para ali elektrika, ki naredi, kar ji je ukazano, nima pa induktivne moči. Karkoli človek globoko občuti ali si jasno zamisli, se vtisne v podzavest in se izvrši do najmanjše podrobnosti.

Primer: Neka znanka se je kot otrok vedno pretvarjala, da je vdova. Oblačila se je v črne obleke in dolgo črno tančico in ljudje so jo imeli za zelo pametno in zabavno. Odrasla je in se kmalu poročila z moškim, ki ga je močno ljubila. Kmalu je umrl in ona je še dolga leta nosila črnino. Njena slika o sebi kot vdovi se je vtisnila v njeno podzavest in se ob določenem času uresničila ne glede na izgubo , ki jo je povzročila.

Zavest se imenuje tudi umrljivi ali telesni duh.

To je človeški in vidi življenje tako, kakršno se nam kaže. Vidi smrt, uničenje, bolezni, revščino in omejitve vseh vrst ter to vtisne v podzavest.

Nadzavest je Božji Duh v človeku in je sfera najvišjih idej.

Tu leži » popoln vzorec », o katerem je govoril Platon, Božanski Načrt. To je božji načrt za vsakogar.

» Zavzeti moraš svoje mesto, ki ga ne more zapolniti nihče drug. So stvari, ki jih moraš narediti in nihče drug jih ne more opraviti namesto tebe.«

V nadzavesti nosimo popolno sliko o tej nalogi, o božanskem namenu. Ponavadi nam skozi zavest šine kot nedosegljiv ideal – kot » nekaj, kar je preveč lepo in popolno, da bi bilo res.«

Božji razum, ki je v vsakem posamezniku, človeku kaže njegovo pravo naravo ( ali namen).

Mnogi ljudje ne poznajo svoje prave usode in se trudijo za stvari in situacije, ki niso zanje. Če bi jih dosegli, bi jim prinesle le neuspeh in nezadovoljstvo.

Primer: K meni je prišla ženska in me prosila, naj » izrečem prošnjo«, da se bo poročila z moškim, ki ga zelo ljubi ( imenovala ga je A. B.).

Odgovorila sem ji, da bi bilo to nasilje nad duhovnim zakonom, da pa ji bom pomagala prositi za pravega moža, za » božansko izbiro », to je za moža, ki ji pripada po božanski pravici.

Dodala sem: » Če je A.B. pravi mož za vas, potem ga ne morete izgubiti. Če pa ni, boste spoznali pravega.« A.B.- ja je videvala pogosto, toda v njenem odnosu ni bilo napredka. Nekega večera me je poklicala in rekla: » Ali veste, da se mi je zadnji teden A.B. ni zdel tako čudovit?« Odgovorila sem: » Morda pa ni božanski izbor za vas – drugi moški bi moral biti pravi. »Kmalu zatem je srečala drugega človeka in ta se je takoj zaljubil v vanjo in ji dejal, da je ona njegov ideal. Pravzaprav ji je povedal vse, kar si je vedno želela, da bi ji rekel A.B.

Pripomnila je: » Bilo je precej skrivnostno.«

Kmalu mu je začela vračati ljubezen in pozabila na A.B.- ja.

Ta primer ponazori zakon nadomestitve. Prava misel je nadomestila napačno, zato tu ni šlo niti za izgubo, niti za žrtvovanje.

Jezus Kristus je rekel:« Iščite najprej Božje Kraljestvo in njegovo pravico in vse to vam bo navrženo.« In rekel je, da je Kraljestvo v človeku.

Kraljestvo je sfera pravih idej ali božanski vzorec.

Jezus Kristus je učil, da imajo človekove besede glavno vlogo v igri življenja. » Vaše besede vas bodo opravičile in vaše besede vas bodo pogubile.«

Mnogi ljudje so si zaradi nepravilnih besed v svoje življenje prinesli uničenje.

Primer: Neka ženska me je nekoč vprašala, zakaj je njeno življenje revno in polno omejitev. Prej je imela dom in veliko denarja, obkrožene pa je bila z lepimi stvarmi. Ugotovili sva, da jo je skrb za dom utrujala in da je večkrat ponovila:« Sita sem vsega tega, želim si, da bi živela v kovčku.« Dodala je: » Zdaj res živim v kovčku.« Zagovorila se je in besede so se uresničile. Podzavest ne razume šale, zato tisto, kar se ljudem zdi nedolžna šala, marsikdaj povzroči neprijetne ali nesrečne situacije.

Primer: Ženska, ki je imela precej denarja, se je stalno šalila, da se pripravlja na ubožnico. V nekaj letih je skoraj čisto ubobožala, ker se je slika pomanjkanja vtisnila v njeno podzavest.

Na srečo zakon deluje v obeh smereh, tako da se revščina lahko spremeni v blaginjo.

Primer: Nekega vročega poletnega dne je k meni prišla ženska na » zdravljenje« za blaginjo. Bila je izmozgana, potrta in prestrašena. Rekla je, da je vse, kar premore osem dolarjev. Rekla sem ji:« Dobro, blagoslovili bova teh osem dolarjev in jih pomnožili, kot je Jezus Kristus pomnožil hlebce kruha in ribe. »Učil je, da ima vsak človek moč, da blagoslovi in pomnoži, da zdravi in pomaga k uspehu.

Vprašala je: » Kaj naj storim zdaj?«

Odgovorila sem: » Sledite intuiciji. Ali imate kakšno slutnjo, kaj bi bilo dobro narediti, ali kam naj bi šli?« Intuicija je neposredna notranja spoznava, ali z drugimi besedami, učenje od znotraj, torej te uči tvoja notranjost. Intuicija je človekov nezmotljivi vodič. Zakone intuicije bom podrobneje obravnavala v naslednjem poglavju.

Ženska je odvrnila:« Ne vem, nekaj mi pravi, naj grem domov. Ravno dovolj denarja imam za vozni listek.« Doma je v precej oddaljenem mestu, hiša je bila uborna, v družini pa je vladala revščina, in razum ( ali intelekt) bi ji moral reči: » Ostani v New Yorku, poišči si delo in zasluži denar.« Jaz sem odgovorila: » Torej pojdite domov – ubogajte notranji namig.« Zanjo sem izgovorila naslednjo prošnjo:« Brezmejni duh, odpri ji vrata do velikega obilja. Ona je nepremagljivi magnet za vse, kar ji pripada po sveti pravici.« Naročila sem ji, da te besede pogosto ponavlja. Takoj zatem je odšla domov. Ko je bila na obisku pri neki znanki, je ponovno srečala starega družinskega prijatelja.

S pomočjo tega človeka je prejela na tisoče dolarjev na naj bolj skrivnosten način. Pogosto mi je dejala:« Povejte ljudem o ženski, ki je prišla k vam z osmimi dolarji in slutnjo.«

Na človekovi poti je vedno polno vsega, toda dejansko to lahko uresniči ali materializira le želja, vera ali izgovorjena beseda. Jezus Kristus je dal jasno vedeti, da mora človek sam narediti prvi korak.

» Prosite in boste dobili; iščite in boste našli; trkajte in odprlo se vam bo.« ( Mt 7, 7).

» Kar lahko naredim s svojimi rokami, bo za mene ukaz.«

Brezmejna inteligenca, Bog, je vedno pripravljen izpolniti človekove najmanjše ali največje zahteve.

Vsaka želja, izrečena ali neizrečena, je zahteva. Nenavadna izpolnitev želje nas zelo preseneti, celo prestraši.

Primer: Ko sem nekoč ob Veliki Noči v oknih cvetličarn občudovala krasne rožnate grmičke, sem si zaželela, da bi prejela enega. V domišljiji sem za trenutek prav videla, kako so mi prinesli enega.

Velika Noč je prišla in rožnat grmiček tudi. Naslednjega dne sem se prijateljici zahvalila in ji povedala, da je bil grmiček izpolnitev mojih želja. Odgovorila je: » Nisem ti poslala rožnatega grmička, poslala sem ti lilije.«

Vratar je zamešal naročila in mi poslal rožnat grm samo zato, ker sem s svojo željo sprožila zakonitost in ker sem ta grmiček morala imeti.

Človeka ločita od uresničitve njegovih najvišjih idealov in želja srca samo dvom in strah. Kadar pa si človek nekaj zaželi brez vsakega dvoma, bo to prav gotovo takoj dobil.

V naslednjem poglavju bom natančno razložila znanstvene vzroke tega in to, da mora biti strah črtan iz zavesti. Strah je človekov edini sovražnik: strah pred pomanjkanjem, strah pred neuspehom, strah pred boleznijo, strah pred izgubo in občutek negotovosti ob nekem načrtu. Jezus Kristus je rekel:« Kaj se bojite, maloverni?« ( Mt 8, 26). Vidimo torej, da moramo strah nadomestiti z vero, saj je strah sprevržena vera; vera v zlo namesto v dobro.

Smisel igre življenja je, da človek jasno vidi dobro in da izbriše vse slike zla v sebi. To stori tako, da v podzavesti vtisne uresničevanje dobrega. Sijajen človek, ki je v življenju dosegel velike uspehe, mi je pripovedoval, kako je v zavesti izkoreninil strah. V pisarni je visel napis, ki ga je neprestano bral. Z velikimi črkami je pisalo:« Zakaj bi me skrbelo, verjetno se ne bo zgodilo nič.« Te besede so se neizbrisno vtisnile v njegovo podzavest. Zdaj je trdno prepričan, da v njegovo življenje vstopa le dobro in se torej uresničuje le dobro.

V naslednjem poglavju bom obravnavala različne metode vtisnjenja v podzavest. Podzavest je človekova zvesta služabnica, paziti pa moramo, da ji dajemo pravilna navodila. Človek ima ob strani vedno tihega poslušalca – svojo podzavest.

Vsako besedo, vsako misel zabeleži in izvirši s presenetljivo natačnostjo. To lahko primerjamo s snemanjem na občutljivi disk gramofonske plošče, kjer se zabeleži vsak zvok, vsak ton pevčevega glasu. Posneto je tudi kašljanje, pa negotovost in oklevanje. Uničimo torej vse stare plošče podzavesti, vse zapise naših življenj, ki jih nočemo hraniti in naredimo nove in lepe.

Govorite te besede jasno, z močjo in prepričanjem: »Zdaj lomim in uničujem ( z besedami) vse neresnične zapise v svoji podzavesti. Povrnejo naj se prah svojega prvotnega neobstoja, kjer so bile rojene iz mojih lastnih ničevih predstav. Zdaj s Kristusom ustvarjam popolne zapise- posnetke Zdravja, Bogastva, Ljubezni in popolnega Uresničevanja sebe.« To je bistvo življenja, dokončana igra.

V naslednjih poglavjih bom pokazala, kako lahko človek spremeni svoj položaj s tem, da spremeni svoje besede. Vsakdo, ki ne pozna moč besede, je za časom.

» Smrt in Življenje sta v oblasti jezika.« ( PRG. 18, 21).

Se nadaljuje.
Iz knjige: IGRA ŽIVLJENJA in kako jo igrati.
Florence Scovell Shinn.