Piše:Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z Dano Ullmanom, svetovno priznanim homeopatom
Homeopatija, način zdravljenja, ki ga je pred kakimi dvesto leti uvedel nemški zdrav­nik Samuel Hahnemann, je bila nek­daj zelo popularna v Evropi in Ameriki, predvsem zaradi izjemno uspešnega zdravljenja infekcijskih epidemij, tudi kolere. Današnja medicina pa ne priznava učinkovitosti homeopatije, ker se homeopatska zdravila dajejo močno razredčena; tako močno, da po konvencionalnih pogledih ne bi smela imeti nobenega učinka. O homeopatiji in naravnem zdravljenju ter uradni medicini je spregovoril Dana Ullman, eden najvidnejših predstavnikov sodobne homeopatije v ZDA.

Dana Ullman, avtor devetih knjig, pre­vedenih v številne svetovne jezike, izmed katerih Spoznavanje homeopatije vsebuje tudi predgovor homeopatskega zdravnika kraljice Elizabete II, se je leta 1976 po končanem študiju homeopatije zaradi izvajanja tovrstnega zdravljenja znašel v težavah. Obiskal ga je namreč policijski agent, ki se je pretvarjal, da je bolnik. Ullmana so nato priprli zaradi alternativnega zdravljenja, vendar je bil na sodišču oproščen krivde. Njegov primer je znamenit: bil je zadnji, ki so mu sodili zaradi ukvarjanja z alternativno medicino v Kaliforniji.

»Po tem sodnem postopku sem se odločil, da je moje poslanstvo popularizacija homeopatije,« pravi Ullman. »Težave na sodišču so mi pomagale spoznati, da je zdravljenje prej politični proces kot karkoli drugega.« Že leta 1975 je ustanovil »Homeopatski izobraževalni servis« in nato na Berkeleyu pridobil še magisterij s področja javnega zdravstva. Zadnjih petnajst let redno predava in vodi izobraževanje homeopatov na univerzah Berkeley, Harvard, Columbia in Arizona.

Kdaj ste se začeli zanimati za homeopatijo?
Leta 1972, ko sem bil še bruc in sem pro­stovoljno delal na kliniki Berkeley. Za­sle­dil sem oglas o homeopatski študijski skupini, ki jo je vodil zdravnik iz Stanforda.
Mnogi zdravniki zatrjujejo, da je homeopatija čisto mazaštvo …
To je splošen odziv, da zdravniki ozna­čijo nekaj, s čimer niso seznanjeni. Ko sem na primer svojemu očetu, pediatru in specialistu za alergije glavne bolnišnice v Los Angelesu in profesorju na UCLA prvič omenil svoje zanimanje za homeopatijo, je bil njegov odgovor: »To je čisto mazaštvo.« Čez nekaj let se je celo pozanimal o zadevi in komentiral: »To je mazaštvo, ker homeopatija uporablja premajhne odmerke.« Odgovoril sem: »Si jo sam preizkusil in ugotovil, da odmerki ne učinkujejo?« »Ne,« je odgovoril. »No, potem ne moreš reči, da veš. Moral bi se vzdržati sodb, dokler ne opraviš kakšne sistematične študije.«

Je bil to konec vajine diskusije o homeopatiji?
Ne. Ravno takrat je imela moja mlajša sestra ostre, močne bolečine v trebuhu. Obiskala je pet specialistov in prestala dva kirurška posega brez kakršne koli diagnoze in brez izboljšanja. Ves čas sem molčal, ker nisem želel homeopatije vsiljevati svoji družini. Toda potem sem sestro le vprašal, če želi poskusiti s homeopatijo. Njen prvi odgovor je bil: »Ne! Ti si samo moj starejši brat. Pojdi stran!« Potem sem postal odločen. Rekel sem: »Poglej, poskusila si že vse uradne metode, kaj bi ti lahko še škodovalo? Zamrmrala je: »Prav.« Proučil sem njen primer in ji dal en odmerek zdravila Calcarea carbonica, to je kalcijev karbonat. Čez dva tedna sem jo poklical in vprašal, če je opazila kakšno spremembo. Na drugi strani telefona je zavladala tišina, zato sem ponovil vprašanje. Odgovorila je: »Oh, mislim, da je bolečina minila sama od sebe.« »Misliš da je tvoja vsakodnevna bolečina v trebuhu, ki te je mučila zadnji dve leti, izginila kar sama od sebe – prav zdaj? Ali ne misliš, da je morda pomagalo homeopatsko zdravilo?« Ona je odgovorila, da ne, vendar pa je ta dogodek naredil močan vtis na mojega očeta.

V čem se razlikujeta homeopatija in klasična zahodna medicina?
Ena temeljnih razlik je način obravnavanja simptomov. V uradni medicini so simptomi razumljeni kot napaka, ki jo je potrebno nadzirati, urejati in zatreti. Homeopatija razume simptome kot obrambo, del boja telesa, ki se tako zaščiti. Beseda simptom izvira iz grščine in pomeni znak ali signal, znamenje. Simptomi niso bolezen, so znaki in signali bolezni. Zdraviti simptome je podobno kot da popravimo signalno luč na armaturni plošči avtomobila, ko pušča olje. Tako se znebimo moteče lučke, toda ne rešimo osnovne težave.

Katera so temeljna načela homeopatije?
Temelj homeopatije je »načelo podobnosti«: karkoli določena snov izzove v prevelikem odmerku, bo proti temu zdravilno delovala v posebej pripravljenem mikroodmerku. To načelo podobnosti velja tudi pri dveh konvencionalnih terapijah: imunizaciji in zdravljenju alergij. Ni naključje, da prav ti dve metodi konvencionalne farmakologije krepita imunski odziv.

Kako deluje homeopatsko zdravljenje alergij?
Moja kritika konvencionalnega alergijskega zdravljenja je, da preveč poenostavlja zakon podobnosti. Če ste na primer alergični na mačji prhljaj, vam utegnejo dati malo mačjega prhljaja; če ste alergični na določeno plesen, vam bodo dali malo te plesni. Ampak ljudje, ki so alergični na plesen, razvijejo različne simptome. Nekdo bo morda kihal ali imel nahod, drugi bo kašljal, teklo mu bo iz nosu, imel bo glavobol v sprednjem delu glave, tretji bo nahoden s solznimi oči, ki bodo dražile spodnjo očesno veko. Nekateri imajo lahko komaj opazne ali bolj očitne dodatne simptome: lahko so utrujeni, depresivni. V tem primeru je tudi njihova posebna alergija samo del sindroma, ki predstavlja njihovo celotno bolezen. Ljudje z alergijami imajo lahko celo vrsto simptomov, ki niso neposredno povezani z alergijo, a so del njihovega telesnega in duševnega zdravja. V homeopatiji ne zdravimo lokaliziranih bolezni, temveč celotne telesne in duševne sindrome, pri katerih je lokalna bolezen samo njihov del.

Homeopatija se zdi precej obsežna zadeva …
Še veliko bolj obsežna je. (smeh) Home­opat skrbno pregleda človekovo genetiko, celotno zdravstveno zgodovino, celoten sistem vseh telesnih, čustvenih in mentalnih simptomov, ki jih človek trenutno doživlja. Potem poišče zdravilo, ki bi v prevelikem odmerku povzročilo dane bolezenske simptome, ter ga predpiše v zelo majhnih in posebej pripravljenih homeopatskih odmerkih.

Kako homeopat ve, katero zdravilo je učinkovito za zdravljenje?
Odgovor nam ponuja drugo načelo homeopatije: preizkušanje zdravil na zdravih ljudeh. Le malo ljudi ve, da homeopatija ponuja najbolj podroben in izčrpen pregled toksikologije, ki je na voljo v znanosti. V homeopatskem besedilu lahko poiščemo toksikološke znake za tisoče rastlin, mineralov, živali in kemikalij. Ugotovimo lahko, katere simptome povzročajo posamezne substance, tako da vemo, kako bodo učinkovale pri zdravljenju.

Homeopatija ima torej drugačen pogled na človekovo bolezen?
Homeopatska zdravila se ne predpisujejo za določeno bolezen, temveč so prilagojena celotnemu zdravstvenemu stanju človeka, njegovi konstituciji, genetskim predispozicijam in drugim dejavnikom. Jonas Salk, izumitelj zdravila proti otroški paralizi, je razlikoval dva pristopa k zdravljenju: prvi je napad na bolezen, drugi je povečanje odpornosti ali človekovega splošnega imunskega odziva. Z drugim pristopom se ukvarja alternativna medicina oziroma holistično zdravljenje; meni je najljubše poimenovanje »naravna medicina«.

Lahko navedete kakšen primer za po­jas­nitev naravnega zdravljenja?
Vzemimo kot primer diarejo. V neki ra­ziskavi so dvema skupinama študentov medicine dali bakterijo, ki povzroča diarejo. Prva skupina je dobila placebo, druga pa zdravilo lomotil, ki diarejo zavira. Raziskava je pokazala, da so se študentje, ki so dobili diarejo, bakterije znebili hitreje, ker diareja pospeši njeno izločanje. Tisti, ki so uživali lomotil, pa so imeli dlje bakterijo v svojih sistemih in zaradi tega različne zaplete: bakterija se je lahko množila, razvijala v jetrih, izzvala različne vrste bolezni jeter in tako naprej. To pomeni, da medicinski sistem, ki je prvenstveno naravnan k nadziranju ter potlačitvi in obvladovanju simptomov, zgolj potiska bolezen čedalje globlje v človeka.

V soočanju med homeopatijo in konvencionalno medicino je bila odločilna teorija o mikrobih, mar ne?
Tako je, teorija o mikrobih je prinesla konvencionalni medicini premoč in če je ta teorija pravilna, bi morala uradna medicina nadaljevati s to prevlado.

Mar ni pravilna?
Ne, mikrobi so le sopovzročitelji. Poenostav­ljeno in zmotno je reči, da bakterije in virusi neposredno povzročajo bolezni. Prav zdaj so na primer v vašem grlu streptokoki. Tudi jaz imam streptokoke, lahko imam tudi pnevmokoke v bronhijih. Lahko imam celo raka v telesu, a to še ne pomeni, da imam vneto grlo, pljučnico ali raka. Infekcijske bolezni so odvisne od infekcij in odpornosti gostitelja. Pasteur je na koncu življenja rekel, da ima odpornost gostitelja, telesni imunski obrambni sistem, pri bolezni veliko večjo vlogo kot mikrobi. Mikrobi – bakterije in virusi – so pri bolezni le sodejavniki, pomembnejši dejavnik pa je občutljivost in dovzetnost posameznika.

Če bi lahko zatrli mikrobe, ko­ga bi še skrbelo, kako ob­čut­ljivi ali dovzetni smo?
Mikrobi so pravzaprav zelo pomembni za imunološki razvoj. British Medical Journal je leta 1996 objavil članek, ki je pokazal, da imajo otroci s prebolenimi ošpicami precej manj alergij kot otroci, ki so bili cepljeni zoper ošpice. To bodisi pomeni, da je v samih ošpicah nekaj, kar spodbuja imunski sistem in je pomembno za imunološki razvoj, ali pa da cepljenje zoper ošpice povzroča alergije. Kakorkoli že, nisem pristaš cepljenja. Imunski sistem je podoben mišici: potrebuje vajo. Danes so pediatri že spoznali, da pri otrocih z vnetjem ušes ni dobro takoj poseči po antibiotikih, saj je v vnetnih procesih je nekaj dragocenega; tako se otrokovo telo nauči naslednjič bolj učinkovito odzivati. Otroci so večkrat prehlajeni, da telo spozna različne bakterije in viruse, da so jim potem lažje kos v prihodnosti.

Kako bi zdravili svojega otroka?
Svojega štiriletnega sina sem cepil zoper tetanus, ker ta bolezen lahko nastopi v 24 urah. Zoper otroško paralizo pa smo ga cepili, ker smo potovali v tujino. Toda rad bi, da moj otrok preboli ošpice, norice in mumps. Zame je to pomemben način krepitve njegovega imunskega sistema. Opozoril bi še na dejstvo, ki ga je večina zgodovinarjev medicine prezrla, namreč da je bila homeopa­tija v preteklosti zelo popularna v Evropi in Ameriki predvsem zaradi izjemno uspešnega zdravljenja infekcijskih epidemij, tudi kolere. Smrtnost v običajnih bolnišnicah je bila v povprečju dva do osemkrat večja kot v homeopatskih bolnišnicah.

Kakšni so danes znanstveni dokazi, da homeopatija deluje?
20. septembra 1997 je Lancet objavil metaanalizo 89 kliničnih testov, ki so bili dvojno slepi ali naključni. Raziskovalci so odkrili, da so imeli bolniki, ki so prejemali homeo­patska zdravila, dvainpol­krat več terapevtskih koristi kot tisti, ki so prejemali placebo.
9. februarja 1991 je skupina skeptičnih znanstvenikov v British Medical Journalu objavila klinično raziskavo s sklepom: »Število pozitivnih dokazov tudi v najboljših znanstvenih raziskovanjih nas je presenetila. Na podlagi teh dokazov smo pripravljeni sprejeti, da je homeopatija učinkovita, samo če bi bil njen mehanizem delovanja bolj očiten, verodostojen.«

Kako je s homeopatijo danes?
Danes je homeopatija vodilna alternativna medicina v Evropi. Več kot 40 odstotkov francoskih in 20 odstotkov nemških zdravnikov v svoji praksi upo­rablja homeopatska zdravila. Več kot 40 odstotkov britanskih zdravnikov napoti bolnike k homeopatom in skoraj polovico nizozemskih zdravnikov meni, da je naravna medicina učinkovita. Je pa homeopatija še vedno manjšinska šola mišljenja v ZDA, celo v alternativni me­dicini. V zadnjem času je slednja postala splošno znana po zeliščarstvu in kiropraktiki. Vendar homeopatija predstavlja večjo spremembo v paradigmi. To je paradigma, ki je po eni plati bolj starodavna, po drugi pa veliko bolj futu­ris­tična.

V kakšnem smislu je homeopatija futuristična?
Spomnim se na besede iz Vojne zvezd: »Naj bo Sila s teboj!« To je koncept energijske medicine, koncept vitalne sile ali energije, ki teče skozi nas. V homeopatiji bi rekli: »Naj bo vitalna energija s teboj!«
Andreja Paljevec   

Seminar sodobne homeopatije
Kdaj : Od petka, 29.6. do nedelje, 1.7.2007                                   
Kje : Fakulteta za šport,  Gortanova 22, Ljubljana
Več o seminarju: Seminar sodobne homeopatije