Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Povišana raven holesterola v krvi je eden od ključnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, te pa pogosto vodijo do prezgodnje smrti (pred 65. letom starosti). Težava je v tem, da večina ljudi sploh ne ve, da imajo težave s holesterolom.

Slovenci še vedno pojemo preveč maščob, predvsem pa se na naših jedilnikih prepogosto znajdejo nasičene maščobne kisline. V Sloveniji sta obolevnost in posledična zgodnja umrljivost visoki: leta 2002 so 38 odstotkov smrti ljudi, mlajših od 65. let, povzročile bolezni obtočil, vendar odstotek v zadnjih nekaj letih postopoma upada. 

Zaradi strukturne podobnosti s holesterolom so rastlinske sterole in stanole preučevali predvsem zaradi njihovega motenja absorpcije holesterola. Poleg tega so izidi nekaterih študij nakazali, da posamezni rastlinski steroli delujejo tudi proti raku in vnetjem, odlikuje jih antioksidacijsko delovanje, povrhu pa sodelujejo pri preprečevanju ateroskleroze.

Vnos
Rastlinski steroli so snovi s podobno kemično zgradbo in biološko funkcijo kot holesterol. V rastlinah so najbolj razširjeni stigmasterol, sitosterol in kampesterol. Dnevni vnos sterolov se razlikuje od populacije do populacije; giblje se med 160 in 400 μg. Dobri prehranski viri rastlinskih sterolov so rastlinska olja (zlasti nerafinirana), oreški, semena in žitarice.

Zmožnost organizma, da absorbira rastlinske sterole je znatno manjša kot njegova zmožnost za absorpcijo holesterola, kar je možno razložiti z dejstvom, da raven rastlinskih sterolov v krvi predstavlja od 0,1 do 0,4 odstotka ravni holesterola.

Strokovne študije
Dejstvo, da steroli zmanjšujejo raven holesterola v krvi, je znano že več kot petdeset let. Zniževanje ravni holesterola v krvi ob pomoči rastlinskih sterolov in njihovih estrov temelji na tem, da rastlinski steroli motijo absorpcijo holesterola. Povedano z drugimi besedami, rastlinski in živalski steroli (holesterol), ki imajo skoraj enako strukturo, tekmujejo za iste receptorje, ki so odgovorni za absorpcijo.

Čeprav ljudje vsakodnevno uživajo določene količine rastlinskih sterolov, te največkrat ne zadostujejo za učinkovito motenje absorpcije holesterola in posledično za zmanjšanje ravni holesterola v krvi. Po rezultatih študije iz leta 2002 je dnevni vnos 1,8 g neesterificiranih rastlinskih sterolov v 21 dnevih za 56 odstotkov zmanjšal absorpcijo holesterola. Študijo so leta 2003 objavili v strokovni reviji American Journal of Clinical Nutrition.

Dokazano zniževanje
Leta 2004 je bila objavljena študija, ki je potrdila večino dotedanjih raziskav. Raziskava, v kateri je 72 sodelujočih, ki so bili stari od 20 do 73 let in so imeli blago povišano raven holesterola, pri vsakem obroku spilo kozarec pomarančnega soka, obogatenega z rastlinskimi steroli, je trajala 10 tednov. Ljudje niso spreminjali svojih siceršnjih prehranskih navad. Izidi so pokazali, da je pri sodelujočih v primerjavi s kontrolno skupino prišlo do znižanja skupnega holesterola za 7,2 odstotka in do znižanja LDL- ali slabega holesterola za 12,4 odstotka.

Raziskava je bila posebna po tem, ker so z njo prvič dokazali, da tudi steroli, ki so dodani nemastnim živilom (v tem primeru pomarančni sok), učinkovito zmanjšujejo raven holesterola v krvi. Dotlej so namreč delovanje sterolov raziskovali izključno z živili, ki vsebujejo maščobo (margarina, majoneze in rastlinska olja).

GRAS
Med raziskovanjem vpliva sterolov na zmanjšanje ravni holesterola v krvi so prišli do sklepa, da imajo ljudje z omejenimi vrednostmi za visok holesterol v krvi (od 200 do 238 mg/dl) največ koristi od rastlinskih sterolov, zaradi česar je ta skupina tudi ciljna skupina proizvajalcev hrane, obogatene z rastlinskimi steroli.

Varnost sterolov in stanolov so preučevali v številnih študijah, v katere so vključili več kot 2000 ljudi. Ugotovili so, da ljudje prenesejo dnevni vnos do 25 g sterolov in stanolov. Rastlinski steroli in stanoli ter njihovi estri imajo status GRAS (angl. generally regarded as safe), kar pomeni, da so varni za človeško uživanje. Kljub temu obstaja bojazen, da bi steroli utegnili povzročiti slabšo absorpcijo drugih hranilnih snovi, topnih v maščobi.

Izidi študij, ki so preučevali vpliv sterolov in stanolov na absorpcijo snovi, topnih v maščobi, si nasprotujejo. Medtem ko so nekatere študije pokazale, da rastlinski steroli znatno zmanjšujejo absorpcijo karotenoidov, tokoferolov in likopena, so druge pokazale, da ne vplivajo na raven teh hranilnih snovi v krvi.

Margarina
Čeprav znanstveniki že dolgo poznajo blagodejne učinke rastlinskih sterolov, si že vrsto let prizadevajo, da bi iznašli način, kako narediti sterole dostopnejše uporabnikom. Ker so te snovi naravno hidrofobne, kar pomeni, da niso topne v vodi, je njihovo dodajanje živilom znatno oteženo.

Prvi korak pri lajšanju tega procesa je bila esterifikacija sterolov in njihovo prevajanje v stanole, kar je po eni strani omogočilo ohranitev njihovih koristnih lastnosti, po drugi pa v veliki meri olajšalo njihovo dodajanje živilom, ki vsebujejo maščobne sestavine. Prvi komercialni izdelek z dodanimi rastlinskimi steroli se je na trgu pojavil leta 1995, v obliki margarine.

Nadaljnje raziskave in razvoj so prinesli novo obliko sterolov, ki ohranijo svojo učinkovitost in jih je možno dodajati nemastnim izdelkom, kot je pomarančni sok s steroli. Zdaj velja naslednje prepričanje: če rastlinske sterole uživamo z obroki, ki spodbudijo izločanje in pretok žolča, učinkovito znižujejo raven LDL-holesterola, pa naj so dodani hrani ali pijači.

Rastlinski steroli so torej učinkoviti, če jih uživamo v obliki olja, različnih emulzij, jogurta, mleka, sojinega mleka, čokolade, kosmičev, hranilnih ploščic, mesa in pijač. Znižanje LDL-holesterola z vnašanjem živil, ki vsebujejo ali so obogatena z rastlinskimi steroli, je od 7- do 14-odstotno.

Tili Kojić

Ameriška uprava za hrano in zdravila FDA je odobrila uporabo naslednje zdravstvene trditve v zvezi z rastlinskimi steroli in stanoli ter njihovimi estri in zmanjšanim tveganjem za boleznimi srca: Prehrana, revna z nasičenimi maščobami in holesterolom, ki obsega vnos vsaj 1,3 g estra rastlinskih sterolov in 3,4 g estrov rastlinskih stanolov, ki jih uživamo med obrokom, skupaj z drugimi živili, lahko zmanjša tvegaje za nastanek bolezni srca.