Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

Čeprav vam noben zagovornik uradne doktrine tega ne bo priznal, je za vaše dobro zdravje, dolgo življenje in še zlasti kakovost tega življenja dobro vedeti, da je holesterol zdravilna snov, ki je za telo nujna in neizogibno potrebna. Iz holesterola telo izdeluje hormone, celične ovojnice, mielinske ovojnice, ki obdajajo mišične snopiče, izolacijo za živčevje, vitamin D3 in še kaj. Od pomembnejših hormonov, ki jih telo tvori, omenimo t.i. steroidne hormone, androgene in estrogene, ki opravljajo življenjsko potrebne funkcije in nam omogočajo, da pravilno funkcioniramo.
Brez zadostne količine teh hormonov telo zapade v neravnovesja in pojavijo se težave s težo, spolnostjo, prebavo, obnovo kostne mase in psihičnim zdravjem.

Nizke ravni holesterola vodijo tudi v bolezni in pojave, kot so znotraj možganske krvavitve, razne okužbe, odpoved adrenalnih žlez, duševne motnje, depresijo, povečano nagnjenje k samomoru itd. Prav tako prenizek holesterol močno povečuje tveganje za razvoj raka – za kar je razlog že prej omenjena povezava holesterola s tvorbo vitamina D3 v koži – in zvišuje tveganje za umrljivost iz raznih vzrokov (se pravi, tveganje nasploh).

Še posebno smešna - ali recimo raje tragikomična - je trditev, da uživanje holesterola domnevno "zvišuje raven holesterola v krvi in maši žile z maščobami" (ali karkoli podobno neumnega, kar ste kje prebrali …), ko pa je ravno holesterol tisti, ki je nujno potreben za nastanek žolča – snovi, brez katere ni normalne prebave in presnove zaužitih maščob. Tudi ne prebave maščob rastlinskega porekla. Iz tega nesporno sledi, da bi si zelo škodovali, če bi uživali zgolj rastlinske maščobe, živalskih pa ne, saj brez slednjih telo ne bi moglo tvoriti dovolj žolča, s katerim bi rastlinske maščobe prebavilo!

Prav neprebavljene maščobe pa lahko zaidejo (med drugim) v žile, kjer jih ne bi smelo biti!  
Ravno zaradi povezave z žolčem je holesterol, voskasta snov, ki jo izdelujejo naša jetra, dobil svoje ime, saj prvi del besede, hole, izvira iz grške besede chole, ki pomeni žolč (drugi del pa iz grškega izraza stereos, ki pomeni trd oziroma čvrst).

Holesterol se nahaja povsod po telesu, saj je pomemben del lipidne bariere sleherne celice. Potrebujemo ga za zagotavljanje celične integritete in obrambe.
Ker holesterol zagotavlja dobro in pravilno prepustnost celičnih membran, se znižanje odstotka holesterola v teh membranah negativno odraža na kakovosti celičnega metabolizma, proizvodnje energije in izločanja toksinov oziroma odpadkov. To pa je pot, ki vodi v bolezen.

Kot že omenjeno, obstaja močna povezava med holesterolom in možgani oziroma našim duševnim zdravjem in počutjem. Lepo število študij je že pokazalo, da holesterol potrebujemo tudi za pravilno delovanje serotoninskih receptorjev v možganih. Verjetno ste že slišali, da je serotonin naravna "droga" za dobro razpoloženje, ki jo telo izdeluje samo. Če telesu holesterola primanjkuje, lahko to privede do nasilnega vedenja, depresije in tudi samomorov.

Holesterol je pomemben za tvorbo "vitamina vseh vitaminov", ki nas varuje pred mnogimi vrstami raka – vitamina D3. Kemično ime za D3 je holekalciferol, pri čemer tisti hole- pride iz holesterola. Čedalje več ljudi se danes že zaveda, da je zdravo in pametno sončenje (pametno sončenje je tisto, kjer se ne mažemo z "zaščitnimi" kremami (z vse bolj vrtoglavimi "faktorji"), vendar pa se tudi brezglavo ne nastavljamo sončnim žarkom, pač pa si porjavelost pridobivamo postopoma in brez kemije, za odpornost kože proti opeklinam pa si med drugim pomagamo z ukinitvijo sladkorja.
Narava je namenila, naj bi človek živel v toplih in sončnih krajih, kjer je telo večino leta lahko deležno sončnih žarkov – zato se je tam življenje na našem planetu tudi razvilo. Prav pomanjkanje sonca (in s tem D3) je eden glavnih razlogov, da je pozimi več infekcijskih obolenj. Je pa eden od razlogov tudi suh zrak, saj se v suhi nosni sluznici virusi lažje razmnožujejo. Poskrbite torej za vlaženje zraka in tudi vlaženje nosne sluznice.

Če si pozimi ne morete privoščiti skoka v tople kraje, da si vsaj malo napolnite telo z vitaminom D3, ga lahko vnesete v telo z živili živalskega porekla, kot so ribje olje, ribe, školjke, kaviar, jajca in seveda jetra vseh živali.

Ne nasedajte trditvam, da boste vitamin D dobili iz gob, saj se v gobah nahaja oblika D2, ki ni prava in vam lahko celo zniža ravni D3 v telesu. Prav tako ne nasedajte, da vam bo v pomoč uživanje "obogatenih" živil. Obogatenih živil vseh vrst se je treba strogo izogibati, saj gre za škodljive, včasih celo nevarne umetne izdelke prehranske industrije. "Umetno" je vse, kar ne raste v naravi oziroma je bilo procesirano in po sestavi tudi spremenjeno (v smislu, da so kaj dodali ali odvzeli).

Če že vitamina D3 ne morete dobiti drugače, živalskih virov pa ne marate uživati, si nabavite D3 v obliki prehranskega dopolnila, kjer boste sami določali odmerke in tudi kakovost preparata. V obogatenih živilih so količine namreč premajhne, kakovost dodanega vitamina pa slaba. Pogosto dodajajo tudi D2 namesto D3, saj je D2 znatno cenejši.

Poleg sončenja je vitamin D3 najbolje vnesti z živili tudi zato, ker le v živilih dobimo zraven tudi pomembna v maščobi topna vitamina A in K2, ki z vitaminom D3 delujeta v tesni povezavi, o čemer smo že pisali. Dodajanje samo enega vitamina, denimo D3, je lahko zelo škodljivo.

POZOR: Vse navedeno seveda ne pomeni, da ste lahko brezbrižni, če so pri vas laboratorijski izvidi pokazali, da imate v krvi preveč holesterola. Holesterol je naravna, zdrava in koristna substanca, ki je telo ne bi proizvajalo, če ne bi bila tako zelo potrebna. Vendar pa ni mišljeno, da bi se prek vseh meja nabiral v žilah, in če se to dogaja, je to znak, da je v vaših žilah prisotno vnetje. Vnetja seveda ni povzročil holesterol, saj je holesterol antioksidant! Telo je holesterol poslalo tja, da bi pomagal zamazati razpoke v žilah, ki so nastale zaradi vnetja. Zato morate ukrepati in spremeniti prehrano – ne da bi znižali holesterol, pač pa zato, da bi pozdravili vnetje! To boste najbolje storili, če ukinete sladkor (kot opisano že nekaj odstavkov višje), bela industrijsko izdelana rastlinska olja in procesirana živila. Prav tako odsvetujemo alkohol, kavo in kajenje. Pomemben ukrep je tudi, da telesu zagotovimo dovolj surovih, toplotno neobdelanih beljakovin in nasičenih maščob.

Znanstvena revija Journal of Stroke and Cerebrovascular Disease je avgusta 2013 objavila študijo, v kateri so preučevali dolgoročno preživetje bolnikov po možganski kapi. Švedski znanstveniki so spremljali 190 bolnikov, ki so bili po kapi hospitalizirani, in jih glede na vrednosti holesterola ob sprejemu v bolnišnico razdelili v dve skupini, z nizkim in visokim holesterolom. Kot mejo med skupinama so določili vrednost 4,6 mmola na liter (za skupni holesterol). Pri vrednostih nad to mejo je torej veljalo, da je holesterol "visok".

Bolniki z nizkim holesterolom so imeli po treh mesecih spremljanja za 8 % nižjo stopnjo preživetje, po enem letu za 11 % nižjo, po petih letih pa za 27 % nižjo stopnjo preživetja kot bolniki z visokim holesterolom. Glede tveganja za smrt pa se je pokazalo, da je slednje pri bolnikih z nizkim holesterolom večje kar za 87 %. Avtorji študije so zapisali naslednji sklep: "Če ima bolnik ob možganski kapi visok holesterol, lahko to zanj pomeni večje možnosti za preživetje."