Raziskovalci so prepričani, da bi dramatično povečanje hitrosti interneta lahko dosegli z upočasnjevanjem nekaterih njegovih delov. Zavorniki hitrosti bi bili metamateriali, ki jih uporabljajo tudi pri izdelavi nevidnih pokrival.

Hitrost interneta ne pade med prenosom informacij pač pa med preusmerjanjem le-teh na različne prejemnike. Počasno in obsežno elektroniko bi lahko zamenjali metamateriali in odprli vrata zelo velikim hitrostim.

Hitre telekomunikacijske povezave so sestavljene iz optičnih kablov, ki na dolge razdalje lahko prenašajo različne informacije različnim prejemnikom z različnimi frekvencami svetlobnih signalov. Ko se poslani podatki približujejo prejemniku, se svetlobni signali razdelijo glede na frekvence in preusmerijo na različne naslovnike.

Delitev omogoča obsežna elektronska oprema, ki frekvence in pulze nato loči. Svetlobne signale je potem potrebno pretvoriti v električne, ki so nato najprej shranjeni, preusmerjeni in s pomočjo laserjev pretvorjeni nazaj v svetlobne signale. Pretvorba, poleg visokih stroškov in kompleksnosti, prenos podatkov upočasni.

Chris Stevens z univerze v Oxfordu pojasnjuje, da oprema za pretvarjanje hitrost proces delitve prilagodi hitrosti hišne elektronike. „Signali in vlakna podatke lahko prenašajo podatke v terahertzih, medtem kot računalnik lahko deluje le s hitrostjo nekaj gigahertzev,“ je obrazložil Stevens.

Metamateriali bi bili po mnenju raziskovalcev ključni pri zaviranju hitrosti svetlobnih signalov, s tem pa bi tudi lahko preskočili stopnjo pretvarjanja. V optičnih omrežjih bi jih poleg zaviralcev lahko uporabljali tudi za razdelitev različnih frekvenc, saj bi delovali kot nekakšna prizma, ki svetlobo razbije v mavrico.

„Z metamateriali bi lahko oblikovali le en čip, ki bi skrbel za preusmerjanje, v velikosti nohta na mezincu,“ je še dodal Stevens. Raziskovalec Ortwin Hess z univerze Surrey meni, da bodo večje hitrosti nujnost, saj vse več ljudi uporablja VOD sisteme („video on demand“).

Vir: dnevnik.si