Vse višje cene energentov in čedalje večje onesnaževanje okolja, ki ga povzročamo s kurjenjem fosilnih goriv lastnike hiš in stanovanja vse bolj sili v razmišljanje o tem, kakšna bo hiša prihodnosti.

Vsem je bolj ali manj jasno, da za ogrevanje stanovanjske hiše in pripravo tople vode ne moremo več porabiti 2500 ali 3000 litrov kurilnega olja v eni kurilni sezoni, ampak nam sodobne tehnologije omogočajo, da za ogrevanje enake površine lahko porabimo samo še eno desetino ali celo manj kurilnega olja. Tako majhno porabo omogočajo le pasivne hiše, medtem ko pri obstoječih hišah z dobro toplotno izolacijo stavbe, zamenjavo oken in ogrevalnega sistema porabo in seveda tudi izdatke (v primerjavi s sedanjimi) brez večjih težav zmanjšamo vsaj za 50 odstotkov ali celo več.

Do leta 2020 pa bodo morale biti na osnovi EU predpisov vse novogradnje pasivne oziroma energetsko samooskrbne, do leta 2030 vse javne stavbe (tudi obstoječe), do leta 2050 pa se morajo emisije toplogrednih plinov iz stavb zmanjšati na nič.

To torej pomeni, da se bodo na tem področju v prihodnjih letih dogajali tektonski premiki.. (se nadaljuje).

Več informacij na: http://www.hipri.si/kaj-je-hisa-prihodnosti.html