Za hipnozo bi le stežka lahko rekli, da je nova znanost. Večinoma jo poznamo iz zabavljaških odrskih šovov ali iz stereotipne podobe strica Freuda z nihalom (slednja celo deloma drži). A danes dobiva klinična hipnoterapija, kot se hipnoza tudi uradno imenuje, vse več privržencev – ne le med terapevti in v tuji strokovni javnosti, temveč tudi med ljudmi, ki se vsakodnevno soočajo s težavami.

S hipnozo in samohipnozo se tudi v Sloveniji ukvarja več terapevtov, mi pa smo odkrivali nekaj dejstev in izkušenj z diplomantom oddelka za klinično hipnozo edinburške univerze Zlatkom Križanom, ki deluje znotraj Zavoda Vrbov log. Čeprav za izvedbo hipnoze ne potrebuje nujno kavča, mu včasih vseeno prideta prav tudi nihalo ali ključek na vrvici.

Ko se podzavest prebuja

Stanje hipnoze, kot ga opisuje Križan, doživimo najmanj dvakrat dnevno – ko se zbujamo in ko se pogrezamo v spanec. Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da so se vam v tem času utrnile kakšne zanimive misli ali pa ste obudili spomin na že pozabljeno besedo ali stvar. Razlog je povsem preprost – bili ste v stanju fokusirane koncentracije, medtem ko sta bila telo in um še relativno sproščena. Ta pojava običajno spremljata še povišana fizična in čustvena sugestibilnost ter zvišano čutno zavedanje. »Vloga čutil je pri človeškem zaznavanju realnosti dostikrat bolj neverjetna, kot si predstavljamo.

V podzavesti imamo neverjetne stvari, samo en košček tega zaznavanja pa uporabljamo v zavesti,« pravi Križan. Prebujanje ali padec v sen sta zelo podobna globoki hipnozi. Ko smo budni, jasno doživljamo vse zunanje dražljaje, ki pa jih, zaradi razpršenosti koncentracije, zavestno le površno obdelamo. Hipnoza nam nudi usmerjeno pozornost na dražljaje oz. sugestije, ki nam jih ponudi hipnoterapevt po vnaprejšnjem dogovoru. »Na prvem razgovoru vedno razložim, kaj se dogaja v hipnozi. Hipnoza je močna, ni pa čudežna. V hipnozi ne počneš stvari, ki so proti tvojim osnovnim moralnim in etičnim vrednotam in kljub vsemu so zadaj zavore, preko katerih ne gremo. Klinični hipnoterapevti delamo tudi na tem, da se človek spomni, kaj se je dogajalo v hipnozi,« razlaga Križan.

Stara znanost, nova dognanja

Hipnozo so dobro poznali tako stari Egipčani kot antični Grki in z njeno pomočjo so blažili ali odstranjevali bolečine vse do prihoda anestetikov. S pomočjo sugestij, ki jih prejme hipnotizirani, se namreč uspešno blaži različne oblike bolečin, danes pa se hipnoterapija najpogosteje uporablja za zmanjševanje stresa, preoblikovanje prehranjevalnih navad ter odpravljanje različnih vrst odvisnosti in fobij, razlaga Križan, ki ima za sabo skoraj tri leta izkušenj. Metoda je zlasti uspešna pri odpravljanju odvisnosti od kajenja in pri hujšanju, čeprav je Križan specializiran kot otroški hipnoterapevt.

»Pri hujšanju je uspeh pomoči in podpore 80-odstoten, vendar ne morem govoriti o neposrednem hujšanju, saj gre za spreminjanje prehranjevalnih navad. Pri odvajanju od kajenja en ritual zamenjaš z drugim. Kajenje je na koncu zasvojenost, ki napade možgane. Od nikotina smo odvisni in telo se mora v dveh tednih prečistiti. Ko to krizo prebrodiš, ni pomembno, ali boš nadaljeval ali ne, najverjetneje pa ne boš. S svojo voljo se moraš pripraviti do tega, da boš res nehal kaditi, uspeh s to metodo pa je stoodstoten, čeprav gre za strastne kadilce, ki so že poskušali nehati kaditi,« pojasnjuje Križan.

Nevarne sugestije staršev in zdravnikov

Različne sugestije prejemamo že od najbolj ranega otroštva. Takrat je ego, ki nastopa v vlogi filtra sugestij, še nerazvit in sprejme vsako pomembno sugestijo. Za primer navede Križan mamo, ki otroka obtoži, da je neroden. »Otrok razmišlja: »Jaz sem neroden otrok.« Potem se spotakne in si pove, da je neroden otrok. To si dopoveduje dve leti in potem dejansko postane neroden otrok. Takšna je njegova samopodoba, ki leži v podzavesti. Že samo, ko sliši besedo neroden, ve, da gre zanj, in ta vzorec mora hipnoterapevt premakniti, ga vreči iz podzavesti,« razmišlja Križan, ki obenem opozarja, da se moramo ves čas zavedati, kaj si dopovedujemo.

Raziskava psihologa Henrya Bennetta na medicinskem oddelku kalifornijske univerze v osemdesetih letih je denimo dokazala, da so bili pacienti, ki so bili med kirurškim posegom v anesteziji, v podobnem stanju kot v globoki hipnozi, le da so bili v odsotnosti zavesti podvrženi sugestijam prisotnih kirurgov in medicinskega osebja in ne absolutnim resnicam. To pomeni, da so anestezirani bolniki lahko okrevali hitreje, če so slišali sugestijo »Ta bo pa hitro okreval.« Tisti, ki so bili pod vplivom sugestij »Po tej operaciji ne bo nikoli več tak kot prej.« ali »Dolgo bo potreboval, da se pozdravi.« so okrevali v povprečju do dva dni dlje od bolnikov s pozitivnimi sugestijami.

Neverjetna moč pozitivnih afirmacij

V stanju hipnoze smo običajno umsko in telesno sproščeni, zato pride na površje podzavest. Ta postane zelo dovzetna za nove pozitivne ideje, s katerimi lahko poljubno spreminjamo neželene zakoreninjene vzorce. »Ta vrsta hipnoze je afirmativna in deluje po načelu podajanja pozitivnih afirmacij, ki se vtisnejo naravnost v podzavest, kar je dosti hitreje kot če bi se o tem zgolj racionalno prepričevali,« razlaga Križan. »Obstaja še druga, analitična hipnoza, za katero ne zadostuje štiri ali pet seans, temveč tudi do deset in več. Običajno gre za travme po posilstvih ipd. Človek v prvi fazi travmo podoživi, vendar je ne potlači, temveč jo predela in ozavesti. To je precej boleče, vendar zelo učinkovito,« še pove in doda, da se tovrstne hipnoze zaradi pomanjkanja časa in nezadostnega zanimanja psihologov danes le redko kdo loti.

Pri afirmativni hipnozi lahko marsikaj storimo tudi sami s samohipnozo. »Avtohipnoza je lahko zelo učinkovito orodje. Zdravniki in terapevti si predvsem želimo, da bi si ljudje znali tudi sami pomagati. Nekaj pozitivnih afirmacij kot so »Odslej jem samo še črni kruh.«, »Odslej namesto cigarete vzamem bonbon.« ali »Nisem najlepši, sem pa dovolj lep sam zase, zato se imam rad.« lahko napravi veliko spremembo,« pojasnjuje Križan. Obenem ugotavlja, da hipnoterapija ne more pomagati v vseh primerih. »Zdravil sem tudi klasične fobije. Če po četrti seansi ni vidnih rezultatov, je potrebno razmisliti še o kakšni drugi terapiji,« pravi terapevt, ki svoje znanje o hipnozi najraje kombinira še z nekaterimi drugimi vrstami zdravljenja.

Veda neposrednega dostopa k duši

Mnogi hipnoterapevti se poslužujejo tudi hipnoze, ki človeku odpira vrata v prejšnja življenja. »Pri nas je regresija bivših življenj strogo prepovedana. Ljudje še to življenje, ki ga danes živimo, komaj obvladamo, kaj šele kaj drugega. Boljše je, da se držimo zemeljskih problemov, ki nam danes grenijo življenje,« meni Križan. »S hipnozo se rešimo majhnih stvari, ki predstavljajo velike probleme, kot so denimo stres, debelost in bolečina, ne pa zato, da bomo delali čistke sami s seboj,« opozarja Križan. In zakaj je nekaterim tako težko verjeti, da hipnoza deluje?

»Živimo v zelo mentalnem svetu, kjer je polnjenje možganov s podatki na prvem mestu. Zakaj psihologija hipnoze ne sprejema kot svoje vrhunsko orodje? Danes se psihologija ukvarja predvsem z možgani in nekaj malega s čustvi, ne ukvarja pa se z dušo,« nekoliko razočaran ugotavlja Križan. »Hipnoza, ki lahko dostopa do podzavesti, se dotika tudi duše. Ko se bo psihologija začela ukvarjati z dušo in religija ne bo imela monopola nad njo, potem mislim, da bomo na pravi poti,« še dodaja Križan
www.dnevnik.si