NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 20-mar
  • Ljubljana. zgodovina. mesto.

  • petek 22-mar
  • Mednarodni festival Čili in čokolada

  • ponedeljek 25-mar
  • Gašper Capuder: men are posting pics of their homes...

  • sreda 27-mar
  • Leon Zakrajšek: Ojigi/ poklon

  • četrtek 28-mar
  • Iskanje zvoka

  • petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Dvojna zgodovina človeštva.   
    četrtek, 11. januar 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Miran Zupančič

    Vsak človek mora izbirati in se odločati. Pri tem stoji pred zashtevami etike v svojem delovanju in spreminjanju. Katera merila uporablja ali katerim pravilom sledi? Ta vprašanja ne zahtevajo samo avtoritet in znanstvenikov. V naši zahodni kulturi se je postopno razvila velika napetost med razumom in moralo. Vsak pozna iz tega nastajajoče negotovosti in pogosto med seboj nasprotujoče si ideje. Vsak ima s tem opravka, vsak, ki išče.

    Ko se v hermetični filozofiji govori o stvarjenju, je s tem mišljeno sedmero razodetje Logosa. Stvarjenje, tako ugotavlja Hermes Trismegistus, se izraža v sedmih stvaritvenih ali razodevnih poljih, v sedmih kozmičnih področjih, ki tvorijo celoten vseobsegajoči prostor. Ta kozmična sedmernost obdaja in objema skritega ali nepoznanega Boga.

    Hermes poučuje svojega sina Tata v pogovoru o stvarjenju. Tat je človek, ki išče Boga, in ki hoče doumeti čudeš duše. Hermes je pramodrost, ki uči, kako se mora razumeti sedmerno razodetje Logosa, stvarjenje. To je zelo pomembno za človeka, ker mora poznati svoje mesto in svojo nalogo v stvarjenju. V osmi knjigi Corpus Hermeticum pove Hermes tudi tole:“ Kajti on (Bog) ne bi bil resničen, če ne bil neviden. Kajti vse, kar je vidno, je nekoč nastalo, se je nekoč razodelo. Nezaznavno pa obstaja od vekomaj in mu razodetje ni potrebno. Je večno in razodeva vse ostale stvari. Vse razodeva, ne da bi bilo samo razodeto, poraja, ne da bi bilo samo rojeno. Ne kaže se v nobeni zaznavni obliki, temveč podarja vsem stvarem zaznavno obliko.“

    Tabula smaragdina povzema to s tako zelo pogosto narobe razumljenimi besedami:“ Tako kot zgoraj, tako spodaj“. Ta misel je dejansko gonilna vzmet v iskanju spoznanja. Čutni ali objektivni svet je do najfinejših pomaznosti in do najoddaljnejših kotov analiziran, preiskan in raziskan in kot to reče položen na secirno mizo. Francis Bacon ( 1561- 1626), eden izmed utemljiteljev empirične znanosti, je to takole izrazil:“ Znanost mora izvleči skrivnosti iz narave, da bodo služile človeštvu“. Zdaj poznani zakoni narave in sile, ki so z njihovo uporabljene, so bile najdene med neutrudnim iskanjem bistva človeka, narave in stvarnika.

    Vsak človek se mora praktično v vsakem trenutku odločati in sprejemati iz tega izhajajoče posledica. Procesi, rezultati, uporaba in posledice pridobljenih znanj ga postavljajo pred vprašanje, kako daleč sme in lahko gre, da si pridobi in uporabi ta znanja. Kje so meje? Ali sploh obstaja meja? Kje so meje na primer pri splavu, ali pri darovanju organov in transplataciji organov? Kje pri biološki industriji? Kakšne so posledice za ljudi in živali , za okolje, za življenje na zemlji?

    Znova se izkaže, da nas neskončno dolgo iskanje prvega vzroka stvarjenja in bistva lastne indentitete človeštva, še ni pripeljalo mnogo dalje. A, kaj pa se išče? S kakšnimi znanji se hoče povečati uvid? In ali je s svojimi iznajdbami in pridobitvami postal človek srečnejši in popolnejši?

    Mnogi se dnevno sprašujejo, zakaj je življenje takšno, kot je. Iščejo korenine lastne nesreče in nezadovoljstva ker se obračajo k avtoritetam. Iščejo v preteklosti, kopljejo po lastnem poreklu, analitirajo svoje krvne povezave in lastnosti. Tako se spopadajo, medtem ko so ujeti v pajčevino lažnih znanj, dogem, dlakocepstva in ritualov, ki so vsi del dvojnosti, v katero je vključeno celotno človeštvo.

    Postanejo samozavestna bitja, katerim se določa življenje iz impulzov nerazumljene in nepredelane preteklosti. Ta individualnost pozna samo eno gotovost:smrt. Francoski eksistencalist Albert Camus ( 1913-1960) je označil to gotovost“ za največjo krivico“.

    Nekateri misleci vidijo človeka kot racionalno in pragmatično, vendar emocionalno nižje razvito bitje, ki išče Boga. Kajti Bog se je vrnil”, On je, tako piše v nekem članku “ postal vrzel na tržišču, neka na mero navetana potrošna dobrina, ki mora pregnati duhovno in emocionalno praznino in podhranjenost.” Lahko ugotovimo previdno povedano, da v razmerju ljubezen-sovraštvo med razumom in religijo, razum pridobiva. Temu ustrezne posledice puščajo globoke sledi.

    Zraven tega se razvija zgodovina tistih, v čigar bitjih sije kot plameneč ogenj skrivnost svobode, univerzalnega reda in lepote, resnice in dobrega. Iz te notranje notranje slike vodena, se vleče in poteguje svetleča pot skozi puščavo nasprotujočih si zakonov in okamenelih miselnih slik. Ne zanašajo na verske predmete, pozicijo in vzročnost. Pridigajo skladnost, poslušnost, mir , bratstvo in ljubezen. Ampak tako dolgo, dokler se še človek ne pozna, ne more teh vrednot notranje razumeti, ne more biti skladen in ne more varovati svojih bratov. Kajti on še pripada zakonom samopotrjevanja in Kristusova ljubezen mu je še tuja. Zgodovina takih duhov je upor, prepir in vstaja. Oni se ne borijo toliko proti oblasti ali proti družbenemu redu, ampak proti zatiranju in suženjski poslušnosti, ki iz tega nastaja. Ti revolucionarji dokazujejo in kažejo predvsmem na visoko poreklo človeštva in njegovo neuničljivo notranju posest: na skrivnost duše.

    Konec

    Miran Zupančič

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Miran Zupančič
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Hermes-Zgodovina-Clovestva-Merilo

    No trackback comments for this entry.
    Dvojna zgodovina človeštva. | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,43 seconds