Človek živi kot otok, in od tam izhaja vsa beda. Skozi stoletja je človek poskušal živeti neodvisno od obstoja – to ni mogoče v pravi naravi stvari. Človek ne more biti niti neodvisen, niti odvisen. Obstoj je stanje odvisnosti: vse je odvisno od vsega drugega. Nikjer ni hierarhije, nihče ni nižji in nihče ni višji. Obstoj je skupnost, večna ljubezenska afera.

Ampak ideja, da mora biti človek višji, predstojnik, poseben, povzroča težavo. Človek mora biti nič – človek se mora raztopiti v celotnosti stvari. In ko spustimo vse ovire, se zgodi skupnost in skupnost je blagoslov. Biti eden z vsem, je vse. To je prvo pravilo religioznosti.


Heraklit pravi: A ne bi bilo boljše, če bi se stvari zgodile človeku točno tako, kot si želi. Razen, če pričakuješ nepričakovano, ne boš nikoli našel resnice, kajti to je težko odkriti in težko doseči. Narava rada skriva. Gospodar čigar preročišče je ob Delphi, niti ne govori, niti ne priznava – ampak daje znamenja.

Obstoj nima jezika… in če visiš na jeziku, tam ne more biti nobene komunikacije z obstojem. Obstoj je skrivnost, ne moraš ga razlagati. Če razlagaš, zgrešiš. Obstoj lahko živi, ampak ne misleče o tem. Je bolj kot poezija, manj kot filozofija. Je znamenje, vrata. Kaže, ampak ne reče ničesar.

Skozi mišljenje ni dostopa do obstoja. Če razmišljaš o tem, lahko razmišljaš in razmišljaš, naokrog in naokrog, ampak ga ne boš nikoli dosegel – ker je točno mišljeno, da je ovira. Mišljenje je privaten svet, pripada tebi – potem si ograjen, kapsuliran , ujet znotraj sebe. Brez mišljenja, nisi več; nisi več ograjen. Odpreš se, postaneš prozoren, obstoj se zlije vate in ti se zliješ v obstoj.

Nauči se poslušati – poslušanje pomeni, da si odprt, ranljiv, sprejemljiv, ampak nikakor ne misliš. Mišljenje je pozitivno dejanje. Poslušanje je pasivnost: postaneš kot dolina in prijem; postaneš kot maternica in prejmeš. Če lahko poslušaš, potem narava govori – ampak ni jezik. Narava ne uporablja besed. Torej kaj narava uporablja? Heraklit pravi, da uporablja znamenja. Cvet je tam: kaj je znak v njem? Ne reče ničesar – ampak lahko res rečeš, da ne reče ničesar? Reče veliko, ampak ne uporablja nobenih besed – nemo sporočilo.

Da bi slišal nemo boš moral postati nem, ker samo enaki lahko slišijo enako, samo enaki se lahko povežejo z enakimi.

Sedenje ob roži, ne bodi oseba, bodi roža. Sedenje ob drevesu, ne bodi oseba, bodi drevo. Kopanje v reki, ne bodi človek, bodi reka. In potem ti je danih milijon znamenj.In to ni komunikacija – to je skupnost. Potem narava govori, govori v tisočih človeških jezikih, ampak ne z besedo.
Osho
Prevedla: SanjaP