Piše: Marijana Jazbec, grafologika.si v Vivi www.viva.si

Pisava razkriva vašo osebnost
Grafologija je veda o določanju ter ocenjevanju posameznikovega značaja in osebnosti posameznika ob pomoči analize pisave. Grafologija temelji na standardiziranih metodah opazovanja in ocenjevanja pisalnih potez, ki so se razvile že pred dvema tisočletjema. Ali je vaša pisava podobna pisavi vašega očeta ali matere? V tem primeru je zelo verjetno, da ste mu/ji podobni tudi v številnih drugih pogledih.

Ugotovitev, da imajo ljudje s podobno pisavo podobne značajske poteze, je zelo stara. Kako to določiti in kje v pisavi se kaže, kaj je treba opazovati? Sploh pa, ali je mogoče analizirati pisavo, če enkrat pišemo tako in drugič drugače, pač odvisno od razpoloženja?

Raziskovalci pisave so najprej intuitivno ugotavljali, da nekatere značilnosti pisave izražajo posamezne osebnostne lastnosti. Na primer: ljudje z zankami v steblu črke t, so občutljivi na kritiko. Ko so primerjali posamezne poteze pisave, so ugotovili da imajo ljudje s podobnimi potezami pisave tudi podobne osebnostne značilnosti. Ugotovili so še, da se pisave ljudi razlikujejo, da vsak človek piše po svoje in da je to pravzaprav njegova identiteta. 

Kdo so grafologi?
Sodobni grafologi opravijo šolanje, ki traja dve leti. Poleg grafološkega znanja dobre grafologe odlikuje poznavanje psihologije, sociologije, komunikologije, dobra intuicija … Grafološko delo je namreč detektivsko – zahteva namreč veliko natančnosti, povezovanja posameznih znakov in študija. Nekateri se s tem ukvarjajo zgolj ljubiteljsko in grafologije niso študirali, ampak so opravili samo tečaj, sodni izvedenci, ki preiskujejo rokopise in podpise, pa se ukvarjajo predvsem s preučevanjem istovetnosti pisav, torej na razkrivajo osebnostnih lastnosti oseb. 

Pisava odraža našo podzavest
Nobena šola ne uči pisanja v levem naklonu, in vendar številni ljudje pišejo tako. Zakaj? Pisava je človeška dejavnost, nezavedni izraz, določa pa jo glava, ne roka. Ko se naučimo pisati, to počnemo samodejno. Roka je zgolj pisalni instrument. Med pisanjem možgani usmerjajo roko k gibanju. Pisalo vzamete v roke, uporabljate misli, da komunicirate v pisnih simbolih, vse, kar delate, pa vodijo vaša čustva.

Lahko bi dejali, da je pisava barometer telesnega, čustvenega in mentalnega zdravja. Če ima človek na teh področjih težave, se to odraža v pisavi. Zato je verjetno, da se pisava iz dneva v dan malce spreminja – v skladu z razpoloženjem, okoljem in s telesnim zdravjem. Toda vselej ohranja nekatere specifične značilnosti. Ljudje, ki so denimo izgubili obe roki ter začeli pisati s pisalom med zobmi in z leti kompenzirali spretnost do te mere, da je bila pisava, pisana z roko, podobna tisti, ki jo je pisec pisal z usti. Še dvomite v to, da pisava razkriva našo identiteto?

Spremeni pisavo – in spremenil boš sebe
Možna je tudi nasprotna zveza. Grafoterapija se namreč ukvarja tudi s spreminjanjem nekaterih osebnostnih lastnosti. Pri tem gre za avtosugestijo: človek z močjo volje in osredinjenostjo na cilj spreminja nekatere osebnostne lastnosti. Če denimo želi v svojo komunikacijo vnesti več diplomacije, bo vsak dan pisal črki m in n tako, da bo zadnji hribček pri obeh črkah naredil nižji. To je treba zavestno in načrtno delati določeno obdobje. Prav možno je, da bomo s tem postali boljši sogovornik.

Različne pisave
Seveda ne pišemo vsi enako. Nekateri ljudje se držijo bolj šolske pisave, drugi razvijejo samosvojo pisavo, ki je daleč od šolske. Za grafološko analizo je zanimivejša druga pisava, saj samo ta izraža individualnost, drugačnost in osebnostne posebnosti. Kdor ohranja šolsko pisavo, se navadno nagiba h konformizmu, za delo in življenje potrebuje pravila, najraje sledi navodilom. To so navadno sledilci in ne vodje. Šolska pisava torej o človeku pove veliko manj kot povsem individualna, spontana in razgibana pisava. 

Nekateri ljudje pa pišejo v tako imenovani fasadni oziroma okrašeni pisavi: to ni naravna pisava, ampak gre za nenaravne zunanje podobe, zato ne razkriva človekove prave osebnosti. Da lahko grafolog analizira takšno pisavo, mora biti izredno izkušen. Najprimernejša za analizo je pisava, pri kateri so črke povezane. Pri analizi pisave je koristno dobiti več vzorcev pisave na listu brez črt, pri čemer vsebina ni pomembna. Zato je dobro pisati, kot bi opisovali včerajšnji dan ali pripravljali načrt za jutrišnji. Idealno je, če napišemo eno stran in še nekaj vrstic na drugi strani ter se podpišemo.

Kaj razkrije grafološka analiza?
Z grafološko analizo je mogoče ugotoviti piščevo raven življenjske energije, njegovo razpoloženje in čustva, način mišljenja, socialne značilnosti, samopodobo, vrste motivacije, potencial za doseganje ciljev, nadarjenosti, negotovost, komunikacijske in organizacijske spretnosti, integriteto (iskrenost, poštenost) ter strahove in obrambo pred njimi. S pisavo pa ne moremo ugotoviti starosti, spola, levičnosti/desničnosti, poklica in tudi ne piščeve prihodnosti. Grafologi vsako pisavo natančno premerijo (velikost, robovi, naklon, pritisk, ritem, pisalna linija, velike začetnice, podpis), posebno pozornost namenijo posameznim črkam, razmiku med vrsticami obliki črk itn., gledajo pa tudi širšo sliko in skladnost pisave. 

Analizo pisave je mogoče uporabljati v različne namene:

• Pri kadrovanju: analiza pisave je učinkovito psihodiagnostično sredstvo pri iskanju pravih ljudi za določena delovna mesta. Bolj ko je delovno mesto zahtevno, pomembnejše je zmanjšati tveganje, da bi izbrali neprimernega kandidata. Zato je treba poiskati več metod za ocenjevanje osebnosti – analiza pisave je za te potrebe zelo primerna.
• Za izboljševanje medosebnih odnosov: analiza pisave je v pomoč zakonskim parom, poslovnim ekipam in drugim skupinam, kjer je usklajenost ljudi pomemben dejavnik.
• Za svetovanje: grafolog svetuje, kako učinkovito uporabljati pozitivne osebnostne lastnosti in kako odpravljati šibke točke, ki jih je ugotovila analiza. Zazna lahko tudi nekatera bolezenska znamenja, denimo disleksijo ali obsesivno kompulzivno motnjo.
• Na vzgojno-izobraževalnem področju: učitelji imajo velike možnosti opazovati pisavo učencev, dijakov in študentov ter ugotavljati spremembe na miselnem, čustvenem ali socialnem področju.
• Za osebnostni razvoj: če poznamo sebe, bomo lažje razumeli druge. Prav na tem področju je v Sloveniji opravljenih največ grafološki analiz. Osebnostna analiza pisave namreč razkrije naše prednosti in šibke točke. Takšna analiza je lahko tudi lepo darilo za vse, ki se želijo bolje spoznati.
• Pravno področje: strokovnjaki na pravnem področju uporabljajo analizo pisave za boljše razumevanje obtoženih in prič, pa tudi za preverjanje ponarejenih pogodb in primerjanje pisav. Analiza pisave je tudi osnova za ocenjevanje anonimnih sporočil.
• Pri poklicnem usmerjanju: analiza pisave opozarja na posamezne nadarjenosti, ki jih kaže upoštevati pri izbiri poklica. Ljudi s podobno nadarjenostjo in interesi zanimajo podobna področja dela.

Kako pišemo Slovenci?
Vsak narod ima svojo pisavo. Črke v slovenski abecedi so drugače oblikovane kot denimo črke, kakršne se učijo otroci v Srbiji. Tako so nekatere velike začetnice v primerjavi s slovenskimi bolj okrašene. In v resnici so Srbi boljši, ko gre za nastopanje, poleg tega imajo v primerjavi s Slovenci večje samospoštovanje. Angleži uporabljajo pokončno pisavo, polno zadržanosti, prav tako Slovenci. Staromodne velike začetnice izražajo spoštovanje tradicije. Pogosto podčrtujejo podpis – to je fasada, ki prekriva superiornost, kompenzacijo za osnovni kompleks manjvrednosti. 

Za Špance so značilne velike začetnice, pa tudi močan pritisk in pogosto oglato oblikovane črke, ki izražajo ponos in dostojanstvo in intenzivno čustvenost. Američani izražajo agresivnost s črticami na t, ki so pogosto nagnjene navzdol, zanje so značilne tudi dolge zanke v spodnji coni, enako velja za desni naklon; so dobri prodajalci, materialisti, večinoma ekstrovertirani. Značilnosti nacionalnih kultur se torej izražajo tudi v pisavi.

Pišete včasih večje, včasih manjše?
Na to, kako pišemo, vplivajo različni dejavniki: razpoloženje, telesna pripravljenost, motivacija … Povedali smo že, da se lahko hkrati s spreminjanjem razpoloženja spreminja tudi pisava. Na primer: kadar se želimo skoncentrirati na eno nalogo, se naše črke zmanjšajo, kadar smo veseli in navdušeni, pa večje. Kadar smo živčni, pike na i bolj spominjajo na črtice, pisalna linija je valovita, črke pa imajo morda več oglatih oblik.

Ste levičar ali desničar?
V grafologiji ni razlike med ljudmi, ki pišejo z desnico ali levico. Z analizo pisave tega torej ni mogoče ugotoviti. Nič ni narobe, če otrok raje piše z levico. Še več, grafologinja McNichol omenja raziskavo, ki je pokazala, da levičarji pri testih inteligentnosti v povprečju dosegajo 5 odstotkov boljše rezultate. Razlog za to naj bi se skrival v tem, da se morajo levičarji prilagoditi dominantnemu svetu desničarjev, posledično pa morajo njihovi možgani bolje delovati. Številni znani ljudje iz poslovnega sveta, pa tudi s področja politike in zabave piše z levico.

Je vaša pisava manjša in nagnjena v levo?
Introvertirani ljudje pišejo v levem, delno tudi v navpičnem naklonu, njihove črke so manjše, zanke v zgornji in spodnji coni ožje, manj je girlandnih povezav, pisava je enostavna, pritisk pa lahen. To so ljudje, ki išejo varnost v preteklosti, čustev ne izražajo odprto in uživajo v svojem miselnem svetu. So plahi, radi so v svoji družbi, imajo ozek krog prijateljev, ne marajo soja luči in pozornosti javnosti. Več jih je med strokovnjaki, saj imajo pogosto močno razvito koncentracijo.

Ekstrovertirani ljudje pišejo v desnem naklonu, imajo večje črke, širše zanke v spodnji in zgornji coni, girlandne povezave, desne tendence, močnejši pritisk, morda tudi okrašeno pisavo. Odprti so za druge ljudi in radi sodelujejo, so dejavni, izražajo svoja čustva, bolj potrebujejo prijatelje, iš
ejo delovna mesta, kjer bi lahko delali z ljudmi, imajo močno govorico telesa in uživajo v pozornosti. Obenem si dobri organizatorji, tudi vodje.

So vaše velike začetnice velike?
Ljudje z visoko samopodobo pišejo z večjimi črkami in tudi njihove velike začetnice so v primerjavi s srednjo cono višje, včasih okrašene. Nasprotno pa ljudje s šibko samopodobo pišejo z manjšimi črkami, njihove začetnice pa so v primerjavi s srednjo cono majhne. Zmerne velike začetnice so od 2- do 2,5-krat večje od srednje cone.
Ne smemo pozabiti, da ima veliko ljudi tako ekstrovertirane kot introvertirane poteze. V ekipi boste morda imeli posameznike, ki bodo spregovorili le, če jim boste dali besedo, in verjetno povedali vsebinsko tehtne stvari. Našli pa se bodo tudi taki, ki se bodo sami oglasili (lahko tudi večkrat) k besedi ter včasih veliko govorili in malo povedali.

Se vaša pisava vzpenja?
Optimizem in pesimizem spoznavamo v pisalni liniji (kako ravno pišemo). Vzpenjajoča pisalna linija izraža piščeva pozitivna stališča do življenja, upanje, da bo vse dobro. Padajoča pisalna linija izraža negativen pristop k življenju in delu, lahko je tudi odraz utrujenosti ali bolezni. Seveda se lahko smer pisave spreminja glede na piščevo razpoloženje.

Dandanes je pri mladih zaslediti več uniformiranih pisav, ki izražajo manj individualnosti. Gre za nekakšno kolektivno čustvenost, ki jo je prinesla uporaba informacijske tehnologije. Strokovnjaki opozarjajo, da je to korak stran od neodvisnosti in osebne ustvarjalnosti. Ni velike želje po drugačnosti. Nekateri poudarjajo, da bo pisava izumrla in da jo bodo v celoti nadomestili računalniki. V fazi ustvarjanja idej sta pisalo in papir nenadomestljiva. Ustvarjalno pot pri nastajanju ideje je lažje identificirati na papirju kot na računalniku. Šele pozneje, ko se ideja izčisti, se vključi računalnik. 

Znanstveno je dokazano, da pisanje z roko razvija, spodbuja ustvarjalnost, če zmanjšanja finih motoričnih spretnosti, ki se razvijajo s pisano pisavo, niti ne omenjamo. Neka ameriška raziskava je pokazala, da so si lahko otroci, stari med štiri in šest let, ki so pisali z roko, zapomnili več besed, pisali hitreje in izražali več idej kot starejši otroci, ki so uporabljali računalnike. 
Mislite na to, ko boste pisali naslednjo čestitko za rojstni dan. 

Podpis je obraz, ki ga kažete drugim
Vaš podpis je obraz, ki ga kažete svetu – tako želite, da vas vidijo drugi. Razviti podpis je zelo osebna stvar. Nekateri porabijo veliko časa, da se odločijo, kakšen videz bo imel njihov podpis. Kot bi izbirali, kaj bodo oblekli. Grafologi so previdni pri ocenjevanju osebnosti zgolj na osnovi podpisa, saj utegnejo biti med njim in preostalim besedilom velika odstopanja. Podpis (vaša javna podoba) primerjajo s preostankom besedila (realna, zasebna samopodoba). 

Vsekakor ima podpis veliko opraviti s piščevo samopodobo, zlasti z njegovo javno podobo. Podpis izraža tudi iskrenost, plahost/odprtost, raven samospoštovanja, neodvisnost, podcenjevanje, tudi nezadovoljstvo in nečimrnost. Podpisi zares pomembnih ljudi so v veliki večini primerov popolnoma čitljivi. Če se hočete izogniti poneverjanju svojega podpisa, pišite čim bolj čitljivo, čim bolj povezano in čim hitreje. 

Kaj bi pisava razkrila o naših poslancih in zapornikih?
Glede na slovenske splošne pogoje za poslance, tj. starost najmanj osemnajst let in slovensko državljanstvo, bi bile osebnostne lastnosti kandidatov pomembno merilo volivcev za odločanje. Če bi jih le poznali! V ZDA lahko na spletnih straneh spoznate pisavo Baracka Obame, Billa in Hillary Clinton in številnih drugih, saj se razume, da imajo volivci pravico izvedeti, kakšne osebnostne lastnosti imajo politiki. Pri nas pa je to še vedno močno varovana skrivnost. Škoda, kajne? Pisava razkriva marsikaj. Pred časom sem denimo v ženskem zaporu spoznavala pisave obsojenk. Večina njihovih pisav je izražala predvsem dve lastnosti: samozavest in pogosto vračanje v preteklost, k osebni varnosti in zaščiti.

Marijani Jazbec, mag. komunikologije in poklicni grafologinji, lahko postavite vprašanje na povezaviStrokovnjaki/Podrobnosti/9155/Marijana-Jazbec