Deset razlogov, zakaj recesija lahko obvaruje okolje in štirje, zakaj ga ne

Potem ko gospodarska rast dobiva lene noge, borzi preti rušenje in cene dobrin rastejo, je preprosto videti le negativne strani negativnih ekonomskih pokazateljev. Vendar ni vse tako črno kot je videti na prvi pogled, recesija bi lahko bila rešitev, pravijo nekateri.

Oglejmo si deset razlogov, zakaj bi recesija olajšala življenje (na) planetu:

Zmanjšanje odpadkov na smetiščih
Ljudje vsako leto proizvedemo na milijarde ton gospodinjskih odpadkov, od tega jih 25 % pridelajo samo v ZDA. Manjša potrošnja pomeni manj embalaže, kar zmanjša količino materialov, ki jih odvržemo v smeti.
Čeprav določene materiale lahko recikliramo, se tudi pri tem postopku porabi energija, kar pomeni več sežiganja fosilnih goriv. Za planet je bolje, da odpadkov ni oziroma v majhnih količinah.

Manj prodanih mobilnih telefonov
Nekateri zamenjajo mobilne telefone pogosteje kot nogavice. Mobiteli so postali dodatek, ki gre hitro iz mode. Tako se na smetiščih znajde več ton strupov, ki onesnažujejo podtalnico in s tem pitno vodo. Poleg tega vsebujejo mobilni telefoni elemente, ki jih povečini pridobivajo v Demokratični republiko Kongo. Njihova prodaja je zanetila državljansko vojno, med katero je bilo ubitih 4 milijone ljudi in izbrisanih polovica vseh goril na svetu.

Zmanjšana prodaja energetsko potratnih vozil
Z manj denarja v žepu se bodo potrošniki ozirali za energetsko učinkovitejšimi vozili, ki spijejo manj goriv. Prodaja hibridov in energetsko učinkovitejših vozil bo narasla, kar bo zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida.

Manj prodanih plazma televizorjev
Plazma televizorji so ekstremno neučinkoviti in porabljajo več elektrike kot CRT televizije. Manj denarja pomeni, da bodo ljudje zapravljali manj za stvari, ki jih ne potrebujejo ali so energetsko potratne. S tem se bo zmanjšala prodaja tovrstnih pripomočkov, kar pomeni, da se bo znižala poraba elektrike in fosilnih goriv za proizvodnjo.

Manj sežiganja nafte
Sežiganje nafte in sorodnih surovin proizvede 7 milijard ton CO2 letno. Z visokimi cenami nafte in ostalih energentov pride do zrušenja na borzi. Potrošnik ne zapravlja denarja po nepotrebnem, kar vodi v znižanje potreb po energiji ter manjše sežiganje fosilnih goriv.

Manj nesreč na cestah
Z manjšo željo po nepotrebnih dobrinah bo manj izletov do nakupovalnih centrov. Torej, z zmanjšanjem števila avtomobilov na cestah se zgodi manj nesreč, ki so pogostejše na krajših razdaljah.

Manj prevozov z ladjo
Dejstvo je, da prevozi z ladjo proizvedejo dva krat več CO2 kot letala. Poleg tega, da ladje uporabljajo najslabšo kvaliteto nafte, je znano, da tanke splakujejo zunaj na odprtem morju in pustijo za sabo naftne ostanke. Zmanjšanje prevozov (pošiljk) z ladjo, kot posledica manjšega povpraševanja s strani potrošnikov, vodi v manj CO2 izpustov in manjše onesnaževanje morij in oceanov.

Manjša potreba po biogorivih
Bigoriva so slaba za planet. Potrebno je več energije, da se proizvede liter biogoriva, kot pa je dejanski izkoristek. Poleg tega se krčijo velika področja deževnih gozdov, da se naredi prostor za palmove nasade, na primer. Biogorivo je nato potrebno pripeljati do uporabnika, kar tudi stane. Biogoriva tako višajo cene hrane, kar pomeni, da je potrebno posekati še več deževnega gozda za njeno proizvodnjo. Zmanjšanju odvisnosti od avtomobilskih goriv na Zahodu, bo sledilo zmanjšanje potrebe in dobičkonosnosti po biogorivih.

Manj ljudi bo počitnikovalo v oddaljenih krajih
Ljudje se bodo raje posluževali izletov v bližnji okolici. Poleg tega bodo draga goriva prisilila ljudi, da bodo uporabljali počasnejše, a manj onesnaževalne alternative, kot so vlaki, tudi avtobusi in ne letala. Rezultat bodo nižji in manj škodljivi izpusti, kar zmanjša onesnaževanja zraka.

Potrošnja in proizvodnja neučinkovitih prehrambenih izdelkov se bo zmanjšala
Kmetje vzgajajo rastline predvsem, da z njimi nahranijo živali, s katerimi se nato hranijo ljudje. Že sedaj se več kot 70 % kmetijskih površin uporablja za vzrejo živali, kar zavzame 30 % površin na svetu. Živinoreja je odgovorna za 18 % vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov (pri prometu znaša 11 %).

Rezultat: vrnitev k zdravi, pretežno rastlinski, lokalni in ekološki hrani.

Sledijo štirje eko razlogi, zakaj recesija ne bi obvarovala okolja:

Prvič, ko bodo podjetja potisnjena v kot, bodo zmanjšala vložke v raziskovanje in razvoj ter zelene programe.

Drugič, povprečni ljudje, z manj denarja v žepu, bodo kupovali cenejše izdelke. V tem trenutku to pomeni, da ekološki izdelki ne bodo ciljna publika. Mogoče bodo nekoč začeli obdavčevati “slabo” namesto “dobro” (onesnaževanje, CO2, strupe namesto delo, zdravo, dohodek) in bodo najcenejši izdelki tudi zeleni, torej ekološki. Trenutno temu ni tako.

Tretjič, manj denarja bo šlo v borzo in težje bo dobiti posojila, kar pomeni, da bodo mnoga majhna podjetja, ki delajo na prodoru jutrišnjih zelenih tehnologij imela težave z denarjem ali bodo šla v stečaj.

Četrtič, med ekonomsko krizo volivci želijo, da vlada naredi nekaj na ekonomski ravni (čeprav je mogoče vlada tista, ki je v prvi vrsti zamočila stvari). Sprejeli bodo vse vrste meril in zakonov, vključno s tistimi, ki niso dobra za okolje.
Ljudje smo tisti, ki postavljamo zahteve. Kot  potrošniki sprašujemo po takšnih in drugačnih dobrinah, ki škodijo okolju in nam. Dejstvo je, da so rešitve poznane vsem in posameznik je tisti, ki kroji prihodnost.

Prevod in priredba: Valerija Hozjan
Vir: www.financemarkets.co.uk/ in www.treehugger.com/