»Kam greš, Gospod?«

»Nisem se še odločil… Sicer je res, da neznansko rad potujem in raziskujem, obenem pa se moram nenehno spraševati, kako vam je kaj všeč svet, ki sem ga za vas ustvaril… Sleherni izmed vas ga doživlja po svoje, jaz pa vas spremljam na vsakem koraku in z vami podoživljam vaše občutke…«

»Kaj pa boš sedaj?«

»Priznati moram, da v tem trenutku tega še sam ne vem…«

»Pa si rad med nami?«

»Seveda! Kako bi vas le mogel pustiti brez učitelja, kako bi pa vi potem sploh kaj vedeli…?«

»Ti ne gremo že na živce?«

»Ne, nikakor. Samo tu in tam rabim malo miru, sicer pa vas imam neznansko rad, tako rad, da vam tega enostavno ne znam povedati… Že tolikokrat sem prišel med vas, da se vam moram smejati, ker še vedno iščete dokaze za moj obstoj… Eden izmed vas sem, uloviti pa se vam ne dam… Ljubim vas, vendar sem hkrati strog…

Napisal sem že toliko scenarijev za vaše resnične življenjske zgodbe… Kličem vas, in to slehernega, in še vas bom, ne bom se naveličal… Lahko govorite o astronomiji, ekonomiji, ekologiji, tehnologiji, o čemerkoli, a če me boste zavestno vztrajno odrivali iz vseh področij vašega življenja, vam obljubljam, da se boste slej ko prej iztrošili in me boste nevede začeli iskati…

Prišel bo čas, ko boste vpili po meni, saj boste končno spoznali, da je ves smisel vašega početja pravzaprav v tem, da odkrijete to, kar sem jaz v vas položil, nehote boste spolnjevali mojo voljo, saj to, kar od vas pričakujem, ni nič drugega kot to, da se samouresničite.

Napolnite svoje življenje, jemljite iz zakladnice mojih milosti, da boste svoje talente razvili do popolnosti. Pojte mi zahvalno pesem radostnega srca, saj od vas zahtevam le to, da najdete tisto srečo zase, ki se skriva v meni…«

Danijela Premzl