Kjer vrisk z gora v dolino odmeva,
družba veslih src na glas prepeva,
vrhovi tam planine so nam v okras,
jih obiskujemo, so nam v čast.

Morja modrina, poletno sonce vabi,
valov, opojnosti slane se ne pozabi,
še jadrnice, ladje, školjke na obali,
rad vsak poltjo z morja rad pohvali,

Nam kraje kjer griče krase gorice,
ob trgatvi rade obiščejo jih ptice,
a klopotci tam zganjajo že hrup,
odganjajo ne zaželene gostije up.

So kraji skriti a lepi kot zaklad,
odprtih oči nas vabi nežen glas,
se nam ob bregovih rek smehlja
s krošnjami dreves veter že igra.

Lepot narava dala nam je v dar,
danih lepot nihče ni gospodar,
nam zemlja ne oprošča napak,
se že maščuje čuti vsak od nas..

jože.k