Da bi razumeli simbolno bistvo goloba, ga moramo obravnavati z dveh vidikov, z enega kot naravno žival, z drugega pa kot simbol. Kot biološka žival se odlikuje z najrazličnejšemi pozitivnimi lastnostmi. Je žival skupnosti in skupine; kot simbol ponazarja pozitivne lastnosti, posebno predanost skupnost, čistost, miroljubnosti in pripravljenosti pomagati. Zaradi blagosti in predanosti svojim mladičem so goloba pogosto uporabljali kot utelešenje materinskega čuta in kasneje kot ponazoritev ženskega vidika ljubezni nasploh.

Golob je bil v mnogih starih tradicijah spoštovan in cenjen simbol. Tako je bil v prejšnjih časih še posebno posvečen ženskim božanstvom, pri Babiloncih boginji Astarti, pri Egipčanih Izis, pri Rimljanih Veneri in pri Grkih Afroditi. Vedno je bil simbol plodnosti in ljubezni.

Druge kozmologije opisujejo goloba kot poslanca božje volje, ki predstavlja moč in red in ki ohranja nižje svetove kot podobe božjih svetov. S tem je simbol goloba tudi povezan s stvariteljsko božjo dejavnostjo v vesolju.

Lik goloba je krasil vrh železa visokih dostojanstvenikov, kar naj bi pomenilo, da so le te preželi božji principi in so o njih pričali. Posebno pomembno predstavitev goloba kot žrtvene živali je v starih misterijah, kjer so ga prikazali pripetega na štiri prečke kolesa. To simboliko za razlagali med drugim kot dokaz prihajajočega misterija Jezusa Kristusa, , njegove žrtve na križu. Kasneje, v judovski tradiciji, je bilo ime goloba sveti simbol. “Golob “ se hebrejsko imenuje IONAH.

To ime srečamo zopet npr. Pri preroku Jonahu iz Niniv, pri Janezu Krstniku in tudi pri Janezu Evangelistu.

V islamski tradiciji včasih Mohameda upodabljajo z golobom na rami. Tudi v celotni srednjeveški umetnosti je golob zelo razširjen simbol. Golob na ramenu preroka je naznačeval božji navdih le-tega ter njegovo pravico učiti s pričevanjem iz duha. V posebni krščanski tradiciji je golob običajno znan kot simbol Svetega Duha. V Stari in Novi zavezi sta njegov simbolični in mistični pomen naznačena na več mestih. Najbolj znan dogodek v Stari zavezi, v katerem je omenjen, najdemo v opisu vesoljnega potopa in Noetove barke ( Gen. 6-8).

Tu srečamo goloba v njegovem posebnem poslanstvu kot oznanjevalca miru. Po vesoljnem potopu, kar simbolično pomeni po očiščenju grešnega sveta , pošlje Noe najprej krokarja. Krokar uteleša nasprotje goloba, predstavlja nesrečo in smrt. To pomeni, gledano iz človekove notranjosti, naravnanost na jaz in s tem na smrt, do katere pride zaradi greha v smislu ločenosti od Boga. Krokar je nezanesljiv pozvedovalec, leta med le barko in zunajnim svetom, ne da bi kar koli sporočil. Ne zanima se za potrebe, za blagor skupine, skupnosti, ki ji pripada, ampak živi le sam zase.

Po krokarju pošlje Noe goloba, ne samo enkrat, ampak trikrat, vsakokrat po sedem dni, to je skupaj enaindvajset dni. Enako kot golob imajo tudi številke simboličen pomen. Število tri pomeni popolnost in harmonijo v vesolju. Število 21 označuje človeka, ki zrel s pomočjo izkušnje in uvida na svetu, končno popolnoma obrne k duhu.

Prvič se golob vrne, ne da bi prinesel znamenje, kar pomeni, da se na zemlji še ne da prebivati. Drugič se vrne z oljčno vejico v kljunu kot znamenje za to, da je voda na zemlji upadla. Tudi oljčna je simbol miru. V kljunu goloba simbolizira rodovitnost, pri Noetu označuje ponovno možnost prebivanja na zemlji. V alegoričnih srednjeveških upodobitvah je vodoraven let goloba, posebno z oljčno vejico v kljunu, vedno pričal o miru in enosti, o spravi na svetu. Ta simbol se je obdržal do današnjega časa in ga v umetnosti in politiki uporabljajo kot znamenje želje po miru. V svetopisemski pripovedi pošlje Noe goloba še tretjič . Ta se ne vrne več, krog je sklenjen, mir in harmonija sta v vesolju zopet vzpostavljena.

Božji duh bo počival na novem rodi.
Medtem ko srečamo pri Noetu goloba kot znanilca in simbol miru, postane v Stari zavezi poslanec Svetega Duha. Kot je opisano v Izaiji ( Izaija 11, 11), je Mesija izšel iz rodu Jeseja. Jese – Izaija- je Davidiv oče. Iz Davidovega rodu izhaja Mesija, kot svež poganjek iz starega debla. Prerokba oznanja, da bo na poganjku počival božji duh. To prerokbo o Mesiji so v srednjem veku pogosto predstavljali s podobo „Jesijeve korenike „. Iz telesa spečega Jeseja, ki izgleda kot korenina je zraslo drevo, v katerem so se pojavili predniki Kristusa do Marije. Nad tistega, nad katerim je kraljeval Kristus, se je spustilo sedem golobov.

Golobi utelešajo sedem darov Svetega Duha: modrost, pamet, nasvet, moč, spoznanje, pobožnost in bogaboječnost.

Se nadaljuje.

Miran Zupančič