Lepa domovina je naša
krasna na Gorenjskem je gora,
Golica njeno je ime
razgled najlepši je iz nje.

Golo planino objemajo zeleni hribi
s svetlobo sonca obsijani
kot, da zima je pozabila sneg,
belina rosno mlada je odela breg.

Ni nam snežink pustila bela zima
to drobna, bela je narcisa
prekrila je visoki hrib zeleni
zadiši po cvetju razkošnem dol prelepi.


Sklanjajo drug k drugi glavice svoje
krasijo kronice rožnate, bele haljice
razpršijo se po gričih nežno
srce vsej preda lepoti se, presrečno.

Škrlatnordeča mala kukavica
naša domača, orhideja prelepa
cvet dviga med narcisami ponosno
in poudarja cveta dišečega belino.

Orlica alpska dviga se visoko
cvetovi temni, modri gledajo v dolino,
kot ponosni stražarji te lepote
z ostrogami mehkimi kažoč čare svoje.

Prijetno je priti med cvetoče trave
lepota in vonj narave te objame
srce spočije se, umiri se korak,
pozabi na skrbi in razvedri si dušo vsak.