Kuhanje je lahko kdaj užitek, spet drugič izziv, včasih pa tudi nuja. Vse troje skoraj zagotovo velja za bolnike s celiakijo in njihove družinske člane, ki morajo slediti strogi doživljenjski dieti, pri kateri morajo iz svoje prehrane izključiti vse prehranske izdelke, ki vsebujejo gluten. Ta sicer pomembna beljakovina se nahaja v pšenici, ječmenu, rži in v manjši količini tudi v ovsu.

Zdravim ljudem gluten ne povzroča težav, pri obolelih s celiakijo (kronično boleznijo, ki se pojavlja pri več kot 1% celotne populacije) pa lahko močno poškoduje tanko črevo, zaradi česar telo težje absorbira nujno potrebna hranila. Kot posledica se pojavljajo prebavne motnje, težave zaradi  pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padec odpornosti organizma, že najmanjše količine glutena v prehrani teh bolnikov pa lahko vodijo v razvoj resnih zapletov.

Kako resna je preobčutljivost, pove podatek, da smejo brezglutenska živila vsebovati manj kot 20 delcev glutena na milijon drugih delcev živila (20 ppm) ali bolj razumljivo: manj kot polovico zrna pšenice v kilogramu riža ali drugih neškodljivih živil.

Čeprav se ob omembi pšenice najpogosteje spomnimo na kruh, testenine in piškote, se gluten (najpogosteje prav pšenični, neredko pa tudi ržen, ječmenov ali ovsen) skriva v številnih živilih, tudi takšnih, v katerih ga sicer ne bi pričakovali - na primer v jogurtih, klobasah, omakah, celo v vitaminskih in drugih prehranskih dopolnilih. 

V trgovinah je danes sicer mogoče kupiti široko paleto izdelkov, ki s certifikatom potrjujejo, da ne vsebujejo glutena – ti so označeni s prečrtanim žitnim klasom, kljub vsemu pa so celiakaši in njihovi družinski člani pogosto prisiljeni v pripravo hrane doma, saj lahko le tako zagotovijo, da je res brez glutena.

Raznolika izbira receptov za pripravo brezglutenskih jedi je še kako dobrodošla za posameznike s posebnimi prehranskimi potrebami, kamor spadajo tudi bolniki s celiakijo. V okviru evropskega projekta LQ-CELIAC, sofinanciranega iz Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013, katerega namen je tudi osveščanje o problematiki celiakije in pomenu brezglutenske diete, bo prihodnje leto izšla brezglutenska kuharica. K njeni pripravi so vabljeni vsi oboleli za celiakijo, njihovi družinski člani in prijatelji, pa tudi vsi drugi ljubitelji kuhanja, ki radi preizkušajo nove jedi.

Zaupajte svoje brezglutenske recepte tudi vi.
Na naslov recepti@lq-celiac.com nam pošljite svoje recepte za odlična vsakdanja kosila, zdrave zajtrke, romantične večerje, sladkarije in vse druge predloge za jedi, ki ne vsebujejo glutena. Prvih 20 avtorjev ustreznih receptov prejme majico projekta LQ – CELIAC s sloganom »Celiakija? Nič bat!«  oziroma »Listérzékenység? Na és!«, Mestna občina Maribor kot vodilni partner projekta LQ-CELIAC pa bo med prejetimi izbrala najbolj zanimive in jih umestila v dvojezično slovensko – madžarsko kuharsko knjigo.

In če si zaželite, da vam brezglutensko kosilo ali večerjo postrežejo?
Za vse, ki nimate časa za kuhanje, za tiste, ki se želite občasno razvajati z okusnim brezglutenskim obrokom ali za vse, ki ob obisku katerega od drugih krajev upravičenega območja želite potolažiti lakoto, je na spletni strani projekta www.lq-celiac.com na voljo seznam s strani bolnikov priporočenih gostišč, kjer ponujajo tudi brezglutenske jedi. Na spletni strani projekta LQ-CELIAC (v slovenščini, madžarščini in angleščini) pa boste našli tudi druge zanimivosti iz sveta brez glutena. 

Kontaktna oseba:

mag. Jasmina Dolinšek, vodja projekta
Mestna občina Maribor – Služba za razvojne projekte in investicije – Projektna pisarna
Ulica heroja Staneta 1, Maribor
T: 02 2201 460; E: jasmina.dolinsek@maribor.si