Iz nove revije Misteriji www.misteriji.si

Gledanje v sonce naj bi bilo zdravilo za vse telesne, duševne in duhovne težave
Do zdravja in dolgega življenja vodi več poti. Ena od njih, ki se v svetu vse bolj širi, je solarna joga ali gledanje v sonce (sungazing). Njen utemeljitelj je Hira Ratan Manek, ki je, kot pravi, po več tisoč letih ponovno odkril to starodavno prakso zdravljenja. Metodo HRM, kakor so jo znanstveniki poimenovali po začetnicah tega štiriinsedemdesetletnega Indijca, izvedete le enkrat v življenju, za to pa potrebujete približno dve leti.

Začnete tako, da vsak dan za točno določen čas, a le enkrat na dan, gledate neposredno v sonce. Varni uri za gledanje vanj sta prva ura po sončnem vzhodu in zadnja ura sončnega zahoda. Začnete z desetimi sekundami na dan, nato pa vsak dan gledate v sonce deset sekund dlje kot prejšnjikrat.

Ko pridete do 45 minut, vanj gledate še do največ sedem dni po 45 minut na dan, potem pa vsakič naslednjič za minuto manj, dokler ne dosežete 15 minut. Nato gledate v sonce še po 15 minut na dan takrat, kadar imate priliko ali željo, da si dopolnite energijo.

Priporočljivo je tudi, da hodite z bosimi nogami po 45 minut na dan, kolikorkrat le morete, lahko že od začetka, še zlasti pa je koristno po koncu procesa gledanja v sonce. Ko to dosežete, postanete »solarni čip« in vam ni več treba jesti trde hrane, če tega ne želite, pravi Manek. Za preživetje naj bi človeku zadostovalo že veliko manj hrane kot običajno ter nekaj tekočine, lahko pa bi živeli tudi samo od energije sonca in vesoljne prane oziroma življenjske energije. A to je na koncu le vaša izbira, pravi Manek.

SONCE JE IZVORNA HRANA

Hira Ratan Manek je moč sonca proučeval tri desetletja, od leta 1962 do leta 1992, ko je svoja spoznanja začel razširjati po svetu. Solarna joga je zanj vrhunska sodobna tehnologija, ki je dostopna vsakomur, ne glede na vero, barvo kože, narodnost, spol, spolno opredelitev itn. Zelo blagodejna naj bi bila za človekovo telo, duha in dušo; pravzaprav jo opisuje kot zdravilo za vse telesne, duševne in duhovne težave.
Po proučevanju izročil različnih starodavnih kultur in njihovih besedil, indijskih, egipčanskih, grških, bolgarskih, južnoameriških, mehiških, perujskih, bolivijskih in brazilskih, je odkril, da so vsi verovali v moč sonca. Prepričan je, da je sonce prvotni izvor energije, ki je potrebna za življenje na Zemlji; to pomeni, da brez njega ne bi bilo življenja.

Po njem so drugi, posredni vir sončeve energije rastline, meso pa je šele tretji, tudi posredni vir energije, ker ima v sebi najmanj sončne moči in hranljivih snovi. Človek se torej hrani s sekundarnim in terciarnim virom energije, a ker mu to ne zadostuje, hitreje oboleva in je podvržen raznim boleznim; toda po Maneku bi zadostovalo, da bi se napajal neposredno od vira moči – to je od sončeve energije.

HRANA ZA VESOLJCE?

Manek je bil leta 2008 gost Krešimirja Mišaka v oddaji hrvaške televizije Na robu znanosti. V oddaji je povedal, da solarna joga ni le dobra za zdravje, marveč lahko telo po zaslugi sonca tudi vse dlje časa zdrži brez hrane. Sam, kot trdi, ne je trde hrane že petnajst let.

Večkrat so ga temeljito dlje časa pregledovali zdravniki in znanstveniki, tako v Indiji kot v ZDA, medtem ko je vse te dneve pil le vodo. Prvič je dal svoje telo na voljo za raziskave 211 dni, drugič 411 dni in tretjič 130 dni. Med drugim so se tako temeljito seznanili z njegovo metodo preživetja znanstveniki, katerih raziskave o vplivu svetlobe na človeško telo financira Nasa; raziskujejo namreč, kako naj se v vesolju hranijo astronavti, kajti glavna prepreka vesoljskim potovanjem je prav hrana.

GLEDANJE SPROŠČA

Manek je prepričan, da se človeku, ki po opisani metodi gleda v sonce, že po dveh ali treh mesecih izboljša vid. Oko je del možganov, njihov vhodni del, ki postane zaradi vadbe bolj zdravo. Če človek z vadbo nadaljuje, naj bi se po petnajstih minutah gledanja v sonce oziroma po treh mesecih njegovo psihično počutje zelo izboljšalo, ker naj bi izginile psihične motnje.

Za Maneka je duševno zdravje najpomembnejši element zdravja, kajti duševnemu naj bi samodejno sledilo tudi telesno. Pojasnjuje, da mora vsak najprej urediti svoje možgane, kajti ko zdravite možgane, delujete na vzrok problema; v možganih je vse telo.

»Glavna težava sodobnega zdravstvenega sistema je, da se ne posveča vzrokom, ampak deluje le na simptome. Izvor težav je zdravje možganov,« je povedal Manek. Dokazano je, je pristavil, da se pri veliko ljudeh, ki gledajo v sonce, nevroni, živčne celice, regenerirajo. »To je enostavna pot do zdravja. Telo je odvisno od možganov, ti pa od števila in moči živčnih celic. Gledanje v sonce sprošča. Bolj ste sproščeni, več nevronov se obnovi, ti nevroni pa nato upravljajo z gibanjem in funkcijami telesa.«

Po treh ali šestih mesecih gledanja v sonce naj bi se tako znebili vseh telesnih problemov, od raka, aidsa, osteoporoze, težav s koleni ali srcem, artritisa, zlatenice in tako naprej, našteva.

KDAJ JE GLEDANJE POVSEM VARNO?

V sonce lahko gledate varno le v času prve ure po sončnem vzhodu ali ene ure pred sončnim zahodom. UV-faktor ne sme biti v nobenem letnem času, ne poleti ne pozimi, večji od 2. Točen čas sončnega vzhoda in zahoda za območje, kjer živite, lahko spremljate na svetovnem spletu.

Poiščete si mesto, kjer vas ne bo nihče motil, in stoje, kar najbolj sproščeno, brez očal ali leč, gledate neposredno v sonce. Manek priporoča, da stojite bosi na zemlji, brez trave, lahko na mivki, kamnu ali lesu, toliko da vam ni hladno in vlažno. Stojite vzravnano, da bi lahko vesoljna energija lepo tekla skozi vaše telo.
Ko vam odštevalnik na mobilnem telefonu z zvonjenjem naznani konec gledanja v sonce, spustite veke in pred zaprtimi očmi nekaj časa podoživljajte notranji odsev sonca in barv.

Prvi dan gledate v sonce deset sekund, drugi dan dvajset, tretji dan trideset, četrti dan štirideset sekund … in tako vsak dan gledanje podaljšate za deset sekund, dokler ne pridete do 45 minut. Če bi lahko vsak dan gledali v sonce, bi za to potrebovali 270 dni ali devet mesecev; ker pa to zaradi dežja ali oblačnega vremena ni možno narediti zapovrstjo, bo to trajalo nekoliko dlje časa.

Ko dosežete 45 minut, v sonce gledate še do največ sedem dni po 45 minut na dan, potem pa vsakič naslednjič za minuto manj, torej 44, 43, 42 minut …, dokler ne dosežete 15 minut. Nato gledate v sonce še po 15 minut na dan, kadar koli imate priliko ali željo, da si dopolnite energijo. Priporočljivo je tudi, da hodite z bosimi nogami po 45 minut na dan, kolikorkrat le morete, lahko že od začetka, še zlasti pa je koristno po koncu procesa gledanja v sonce.

VZPODBUJANJE ČEŠERIKE

Manek opozarja, da morate obvezno upoštevati to postopnost in da smete v sonce vsak naslednji dan gledati le deset sekund več kot prejšnji dan. Če bi od desetih sekund takoj prešli na petinštirideset minut, si boste poškodovali oči.

Ta postopnost pa ne varuje le oči, temveč omogoča tudi postopno in odmerjeno dovajanje sončne svetlobe v možgane, kjer ta spodbuja delovanje češerike ali epifize. Za medicino je to danes glavna žleza, saj naj bi bilo njeno funkcioniranje za zdravje ključno. Manek opisuje, da svetloba, ki prihaja skozi oči, najprej doseže to žlezo in gre šele nato v druge dele možganov.

Epifiza se po meritvah znanstvenikov s starostjo zmanjšuje in ko postane nevidna, naj bi bila smrt človeka že blizu. Znanstveniki, ki so proučevali Maneka, so potrdili, da je njegova češerika veliko večja od povprečja, kar je zanj nesporen dokaz, da gledanje v sonce ohranja češeriko dejavno in da hkrati upočasnjuje proces staranja. Epifiza je pomembna tudi zato, ker podnevi sprošča serotonin, hormon sreče, ponoči med spanjem pa melatonin, hormon, ki upočasnjuje staranje.

SLADKA JE SVETLOBA …

Poslanstvo širjenja solarne joge ima tudi Miroslav Kiš iz Novega Sada, utemeljitelj spletne strani www. cybermikan-sungazing.org, avtor knjige Solarna joga – sangejzing in predsednik organizacije Svetovno sungazing gibanje. Za hrvaško revijo Svjetlost je povedal, da je za solarno jogo prvič slišal pred tremi leti v prej omenjeni oddaji Na robu znanosti. Sprva je mislil, da gre za kult sonca, saj se to ni skladalo z njegovim protestantskim krščanskim konceptom. Nato pa ga je v Svetem pismu, v Stari zavezi, presenetil stavek: »Svetloba je sladka, gledati sonce ugaja očem.« (Pridigar 11.7)

Oddajo si je zato pogledal še enkrat in dotaknila se ga je Manekova trditev, da si s to metodo lahko vsak izboljša vid in ozdravi vse bolezni. Ko je začel z gledanjem v sonce, je imel 115 kilogramov, dioptrijo minus tri, bolne kosti, revmatizem, glavobole, probleme s srcem in prebavo …

Odločil se je, da bo metodo preizkusil in tako je 16. februarja 2009 prvič začel gledati v sonce. Vztrajal je do konca procesa, ki ga je zaključil jeseni 2010. In rezultati: shujšal je na 85 kg, zmanjšal dioptrijo na minus ena in pol, rešil je probleme s srcem, živčnostjo, dihanjem, želodcem in utrujenostjo, znebil se je revmatizma, zaradi katerega je jemal močna zdravila, problemov s kostmi in venami …

Zdaj pravi, da ima več energije kot kdajkoli prej in ni utrujen ne glede na to, kaj in koliko dela. Že skoraj dve leti ni bil bolan, se ni prehladil in ga ni bolelo grlo. »Telesna odpornost je nadnaravna,« zatrjuje. »Bolezni bežijo od mene stran.«

Spi manj, včasih le eno do dve uri na noč, a kakovostnejše. Do pred dvema letoma je med govorjenjem in pisanjem pozabljal besede, zdaj zlahka predava, piše knjige, daje intervjuje in ima odličen spomin. Na glavi mu celo rastejo novi lasje, ki jih je izgubljal do petindvajsetega leta starosti. Ponovno rast las si razlaga s popravilom poškodovanih in okvarjenih genov.

SOLARNI ČIP

Zdaj le občasno pogleda malo v sonce, da dopolni energijo. Pravi, da je postal solarni čip. Od 11. junija 2009 ne je trde hrane. Čez dan popije le malo mleka, od novega leta pa niti navadne vode več ne pije, ker nima potrebe po njej, pa tudi okusna mu ni. Tudi mleko mu zadnje čase ne diši več.

»Naši stari narodi so častili sonce in so se mu zato klanjali. To je logično, saj je bilo sonce zanje okno k bogu. Vedeli so, da sonce zdravi, zato so mu od nekdaj pripisovali najboljše atribute,« pravi Kiš. S solarno jogo je rešil tudi svoje ekonomsko vprašanje, saj mu ni treba več kupovati hrane.

Za solarno jogo je s svojo spletno stranjo navdušil že mnoge ljudi na Balkanu, kjer naj bi jo izvajalo in si z njo pomagalo že več kot 180.000 ljudi. V Srbiji naj bi že po mnogih vaseh vsi vaščani skupaj vadili solarno jogo. Metodo HRM izvajata in priporočata tudi profesor biologije Nenad Savić iz Subotice ter zdravnica dr. Slađana Velkov iz Vranja, ki o solarni jogi večkrat predava.

Kiš pristavlja, da ljudje, ko začno z metodo HRM, komaj čakajo, da se bodo naslednji dan spet družili s soncem. »Veliko ljudi uživa koristi gledanja v sonce neposredno na svojem zdravju, veliko jih tudi preneha jesti, ker nimajo več potrebe po hrani. Javlja se mi veliko starih ljudi, ki so nad metodo navdušeni; pozdravili so si bolezni, revnejši pa so hkrati rešili svoje ekonomsko vprašanje, saj jim na dan zadostuje popiti le nekaj vode in pojesti malo sadja.«

ZRE V SONCE DESET TISOČ SLOVENCEV?

Na podlagi podatkov in notranjega uvida meni, da v Sloveniji solarno jogo uspešno izvaja že deset tisoč ljudi, ki pa še niso povezani v kakšno organizacijo, temveč jo izvajajo vsak zase. A meni, da se bodo stvari spremenile po njegovem predavanju v Sloveniji, ki ga bo imel pri nas predvidoma konec septembra.
Kiš še svetuje, da lahko, če nimate pogojev, da bi redno gledali neposredno v sonce zjutraj ali zvečer, delate sungazing tudi tedaj, ko je sonce srednje močno, a takrat je postopek drugačen. Kot je priporočal že dr. Bates, si lahko vsak dan grejete oči pri srednje močnem soncu od 15 do 20 minut na dan, tako da z zaprtimi očmi gledate v sonce. Ko končate, pomanete dlani drugo od drugo in jih za nekaj časa položite na zaprte oči. Potem roki spustite in z zaprtimi očmi spet gledate v smer sonca, nato pa roki spet položite na zaprte oči.

Če nimate možnost niti za to vajo ogrevanja oči, potem lahko v srednje močno sonce »gledate« posredno, tako da vedro do polovice napolnite z navadno pitno vodo. Ne uporabite morske vode, ker ta lahko škoduje vašim očem. To delajte le, kadar nimate pogojev, da bi redno gledali v sonce. »Neke učinke boste sicer imeli, vendar pa ne take, kot če v varnih urah gledate neposredno v sonce,« sklene inštruktor solarne joge Miroslav Kiš. Ob kakršnih koli dvomih glede varnega izvajanja sungazinga mu lahko pišete na elektronski naslov cybermikans@yahoo.com.
Tatjana Svete   

Prosimo bralce, ki bi radi podelili svoje izkušnje z zrenjem v Sonce, da se nam oglasijo: andrej@misteriji.si

MARJAN OGOREVC: »NE PRIČAKUJEM ČUDEŽEV«

Solarno jogo ali metodo gledanja v sonce prakticira tudi bioterapevt Marjan Ogorevc, trener atleta Primoža Kozmusa. Pravi, da ima, odkar jo izvaja, več energije, je bolj ubran in tudi manj lačen. Med gledanjem v sonce med drugim izvaja vaje či gonga. Pravi, da je pomembno, da človek to dela v stanju brez misli, torej v meditativnem stanju, z odprtimi očmi. Na začetku je pričakoval, da mu bo med tem dolgčas, vendar je ta občutek hitro izzvenel v splošno ugodje, zato zdaj komaj čaka novega jutra ali večera, da bo spet lahko gledal v sonce.

»Največji problem solarne joge za širšo uporabo je, da večina ljudi nima pogojev, da bi jo sploh lahko izvajala. Denimo, večina meščanov prvo in zadnjo uro sonca ne vidi, zato bi se morali, da bi videli vzhajajoče ali zahajajoče sonce, odpraviti peš ali z avtom na nek hrib, saj za to pogojev v mestu skoraj ni. Sam imam to srečo, da stanujem na vrhu hriba in imam pogled tako na vzhod kot na zahod sonca. Treba pa se je strogo držati varnega časa gledanja vanj, to je prva ura po njegovem vzhodu in zadnja ura njegovega zahoda, ker je sicer gledanje v sonce za oči škodljivo,« poudarja Ogorevc.

Ko je prišel že prek dvajset minut gledanja v sonce, so se mu začele čistiti oči; nekaj dni je imel zjutraj, ko se je prebudil, izcedek iz oči, a je to v nekaj dneh minilo. »Lahko rečem, da bolje vidim, sicer pa ob tem delam še vaje za boljši vid. Na desnem očesu sem imel sivo mreno, ki se mi je zdaj bistveno zmanjšala. Učinek definitivno je, a proces pri meni še ni končan. Vnaprej pa je zelo težko reči glede rezultatov; eno so knjige in kaj piše v njih, drugo pa je praksa.«

V Sloveniji ne pozna še nikogar, ki bi šel skozi celoten proces solarne joge. »Poznam pa kar nekaj ljudi, ki so po dvajsetih ali tridesetih minutah odnehali, ker jim je disciplina popustila in niso več želeli nadaljevati procesa. To je na splošno problem Slovencev, da bi radi instant tehniko, ki bi delovala čez noč. Slovenci tudi preveč intenzivno razmišljamo, kar otežuje proces zdravljenja, težje se predajamo. Predajanje pomeni tudi, da nimaš pričakovanj. Če pričakuješ, da se ti bo po dvajseti minuti gledanja v sonce zgodilo točno to, kar piše v knjigi, si lahko razočaran, ker se morda ne bo zgodilo nič ali pa se bo tisto zgodilo šele mnogo kasneje. Tudi Manek pravi, da ni pravil, ker nekdo za nek učinek potrebuje manj časa, drugi pa dlje. Sicer pa so v Sloveniji do te metode skeptični celo v ezoteričnih krogih,« pravi Ogorevc.
Na vprašanje, ali bo to metodo izvajal tudi njegov športni varovanec Primož Kozmus, odgovarja, da ne, ker ima že poln urnik jutranjih in večernih urjenj.