Piše: Marija M. Kotnik v novi Vivi www.viva.si

VSAK GLAVOBOL ŠE NI MIGRENA
Migrena je ponavljajoč se glavobol, ki človeka navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil. Čeprav v zadnjem času v javnosti velja mnenje, da je migrena čedalje pogostejša, to ne drži. Gre za to, da več migren tudi diagnosticiramo, pravi doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Z njo smo se pogovarjali o težavah, ki jih imajo ljudje z migreno, in o tem, kako jo lahko obvladamo.

V Sloveniji migrena pesti skoraj vsakega desetega prebivalca. »Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčnožilna motnja, ki se kaže v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno le na eni strani glave. Spremljajo ga slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo (fotofobija)in zvok (fonofobija),« je migreno označila doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.

Za migreno trpi vsaj trikrat več žensk kot moških, v Sloveniji pa se zaradi migrene zdravi 12 odstotkov ljudi. »Za migrenski napad je značilen močan, le včasih zmeren glavobol, ki bolnika onesposobi. Pojavi se lahko na eni strani glave, lahko tudi po vsej glavi, ali v zatilju. Bolečina je večinoma utripajoča, lahko pa je tudi vrtajoča, ostra, pekoča, le redko topa, v vsakem primeru pa je intenzivna.

Če jo ocenimo na lestvici intenzivnosti bolečine od 0 do 10 (0 = brez bolečine, 10 = najhujša bolečina v življenju), jo bolniki, ki trpijo za migreno, označijo kot zelo intenzivno bolečino, pretežno med 8. in 10. stopnjo,« razloži doc. dr. Žvan. Bolečina se poslabša, če je bolnik telesno dejaven. Za postavitev diagnozo morajo imeti bolniki več opisanih napadov, pravi naša sogovornica. »Toda vsak glavobol še ni migrena.

Za migreno gre, če ti simptomi trajajo nekaj ur ali dni. Prepoznamo jo po zmernem, večinoma pa izrazitem glavobolu, ki traja od 4 do 72 ur ali dlje, po utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave in se nato razširi še na drugo stran, ter po slabosti, bruhanju, občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.«

Postavitev diagnoze
Na osnovi meril mednarodnega združenja za glavobole (tabeli 1 in 2) zdravnik postavi diagnozo migrena brez avre oziroma navadna migrena ali pa migrena z avro oziroma klasična migrena. Migrena z avro je redkejša, saj se pojavlja le pri enem bolniku od desetih, pravi naša sogovornica.

Gre za nevrološko motnjo, povezano z bleščanjem pred očmi ali s pojavljanjem slepih točk v vidnem polju, ki navadno traja manj kot uro. Redkeje jo spremlja mravljinčenja ene roke, noge ali obraza ali pa govorna motnja, še redkeje ohromelost ene strani telesa.

Učinkovito zdravljenje migrene
Zdravljenje migrene je lahko učinkovito samo, če bolnik in zdravnik izdelata načrt, pri katerem upoštevata vpliv sprožilnih dejavnikov migrenskega napada, je prepričana doc. dr. Bojana Žvan. Bolnik mora tudi spremenite ustaljene navade in življenjski slog, omiliti stres in prilagoditi prehranjevalne navade.

Migrenski napad lahko sprožijo hormonski dejavniki (menstruacija, ovulacija, puberteta, menopavza), nepravilno prehranjevanje (čokolada, sir, kava, oreški, mesni izdelki, alkohol), spremembe letnega časa, spalnega ritma, nadmorske višine ali zemljepisnega položaja. Pogosti dejavniki so tudi senzorični dražljaji (močna svetloba, utripajoča luč, glasen zvok ali močne vonjave). Med pogoste sprožilne dejavnike spada tudi stres, ki ga povzročijo naporna dejavnost, smrt, selitev, izguba službe, prepir, nenadna sprostitev …

Poleg zdravljenja z zdravili lahko pri zdravljenju migrene uporabljamo tudi akupunkturo, hipnozo, protibolečinsko elektrostimulacijo (TENS), manipulacijo vratne hrbtenice in druge metode. »Pri zdravljenju z zdravili uporabljamo specifična in nespecifična protimigrenska zdravila.

Specifična so triptani in ergotamini, nespecifična pa nesteroidna protivnetna in protibolečinska zdravila. Ergotamine zaradi neželenih učinkov odsvetujemo. Odsvetujemo tudi čezmerno uživanje specifičnih in nespecifičnih zdravil za zdravljene akutnega migrenskega napada, saj to lahko vodi v kronično migreno, ki se razvije zaradi čezmernega jemanja zdravil.«

Zdravniki priporočajo tudi preventivno zdravljenje migrene. »Kadar bolezen bolnika z migreno, kljub zdravljenju akutnih napadov, onesposablja v vsakdanjem življenju in kadar želimo z zdravljenjem zmanjšati število napadov in čezmerno rabo protibolečinskih zdravil (analgetiki), je smiselno preventivno zdravljenje,« pravi naša sogovornica.

»Pri preventivnem zdravljenju najpogosteje uporabljamo nevromodulatorje, blokatorje beta adrenergičnih receptorjev, amitriptilin in vrsto drugih zdravil.« Pri preprečevanju kroničnega glavobola je koristno, če bolnik pozna dejavnike tveganja za razvoj kroničnega glavobola in se jim skuša izogibati.

Pomagamo si lahko tudi sami
Zdravljenje migrene je lahko klasično ali alternativno. Kot je povedala doc. dr. Bojana Žvan, je največkrat najuspešnejša kombinacija obojega. »Pri preventivnem zdravljenju uporabljamo zdravljenje z akupunkturo, pa tudi kognitivno-vedenjsko terapijo, ki je lahko učinkovita pri kronični migreni.«

Bolnikom z migreno svetuje, da pri osebnem zdravniku opravijo test za ugotavljanje migrene, ob pomoči testov HIT 6 in MIDAS pa je mogoče izmeriti moč migrenskega napada. Bolnikom bo v pomoč tudi deset nasvetov. Doc. dr. Žvanova je prepričana, da jim lahko, če jih bodo upoštevali, zelo olajšajo življenje:

- Izboljšajte in preprečujte nizko vsebnost sladkorja v krvi.

- Uživajte svežo hrano.

- Izogibajte se pretiravanju s kofeinom, alkoholom in sladicami.

- Privoščite si majhne, dobro uravnotežene obroke.

- Znebite se odvečne telesne teže.

- Držite se rednega urnika spanja.

- Vzemite si čas za sprostitev.

- Ste občutljivi na laktozo? Laktoza je ena od manj pogostih povzročiteljev migrene, vendar lahko povzroči hude glavobole.

- Izogibajte se umetnim sladilom. Takšna sladila lahko povzročijo migreno pri ženskah.

- Ukrepajte hitro. Takoj ko začutite močan glavobol, se posvetujte z zdravnikom. Ostanite pri načinu zdravljenja, za katerega ste se z njim dogovorili. Zgodnje ukrepanje lahko pomaga preprečiti migreno. Zdravil ne jemljite brez pogovora z zdravnikom, saj imajo nekatera resne neželene učinke in jih ni dovoljeno uživati v nosečnosti, ishemičnih srčnih boleznih in okvarah perifernih žil.

Marija M. Kotnik

Kako nadziramo migreno?
* Zapisujte si, kdaj so se pojavili napadi, kdaj in kaj ste predtem jedli in pili, pod kako močnim stresom ste bili, pa tudi vse druge možne povzročitelje.
* Bodite karseda telesno pripravljeni. Z redno vadbo se tudi lažje sprostite.
* Jejte redno. Nizka raven sladkorja v krvi lahko sproži migrenske napade.
* Naučite se obvladovati stres.
* Če začutite, da prihaja napad, počivajte v tihem, zatemnjenem prostoru in vzemite preventivno zdravilo.
* Redno se posvetujte z zdravnikom o zdravilih in njihovem jemanju.
* Med napadom ne vozite.
* Ne podaljšujte napadov s tem, da se zanje ne zmenite..

Kriteriji za migreno brez avre
A: Najmanj pet napadov, ki izpolnjujejo kriterije od B do D.
B: Napadi glavobola trajajo od 4 do72 ur (nezdravljeni ali neuspešno zdravljeni).
C: Prisotni sta najmanj dve značilni bolečini:
1. le na eni strani glave,
2. ponavljajoča se bolečina,
3. zmerna ali huda jakost bolečine, ki preprečuje opravljanje dnevnih dejavnosti,
4. poslabšanje med hojo po stopnicah ali lažjimi telesnimi dejavnostmi.
D: Med napadom je prisoten vsaj en simptom:
1. slabost ali bruhanje ali oboje,
2. fotofobija in fonofobija.

Kriteriji za migreno z avro
A: Najmanj dva napada, ki izpolnjujeta kriterije od B do D.
B: Prisotne so najmanj tri značilnosti, ki so ponavljajoče:
1. eden ali več vidnih simptomov avre,
2. eden ali več simptomov avre z motnjo občutka ali mravljinčenjem (senzorični znak)i)
3 govorne motnje
C: Prisotni sta najmanj dve značilnosti:
1. vidni ali enostranski senzorični simptomi ali oboji,
2. najmanj 1simptom avre, ki se je razvil v 5 minutah ali več, ali oboji skupaj ali različni simptomi avre, ki so si postopno sledili v 5 minutah ali več,
3. vsak od simptomov traja od 5 do 60 minut.
D: Glavobol sledi avri po prostem intervalu, ki je krajši od 60 minut (lahko se začne tudi pred avro ali sočasno z njo).