|  Michael in Kental sta se pričela pričkati o tem, kateri je napisal boljšo glasbo. »Moja glasba je boljša«, je dejal Michael. »Moje melodije privabijo solze v oči vseh žensk.« »Ne, moja glasba je boljša,« se ni strinjal Kental. »Moje note so bolj očarljive kot karkoli drugega.
Tvoja glasba ne bi premaknila niti krave, ubogi moj Michael.« »In ti misliš da bi jo tvoje melodije pripravile do plesa?« Prepir je bil v polnem zamahu, ko je mimo prišel mož, ki je vodil svojo kravo s polja nazaj domov. Oba glasbenika sta videla priložnost, da svojo teorija preizkusita. »Pozdravljeni!« sta dejala.
»Ali bi vas motilo, če bi midva vaši kravi nekaj zaigrala?« »Če vama to paše, zakaj pa ne. Konec koncev je videla že marsikaj dobrega in slabega.« Michael si je ogrel roke, uglasil svojo balalajko in zaigral najlepšo glasbo, kar jo je krava kdaj slišala. A brez uspeha, žival je obmirovala, premaknila ni niti ušesa.
Razočaran je Michael podal glasbilo svojemu kolegu, ki je zaigral živahno melodijo, a z enakim rezultatom – krava ni reagirala. »Saj nima smisla,« je dejal Michael. »Vaša krava enostavno nima posluha za glasbo.« »Hm, v to pa nisem prepričan,« je odvrnil kmet. »Če mi posodita vajin instrument za trenutek, lahko zaigram nekaj zanjo.
«Michael in Kental sta mu izročila svojo balalajko. Kmet se je potrudil oponašati brenčanje muh in mukanje teličkov. Krava je dvignila ušesa, pričela mahati z repom sem in tja in se približala kmetu, kakor bi želela bolje slišati glasbo.
Če imaš težavi pri sporazumevanju z ljudmi, je morda vzrok v tem, da ne igraš glasbe, ki so jo vajeni slišati. Ne skušaj ugajati svojim poslušalcem, temveč govori z besedami, ki jih razumejo. Ne uporabljal besed in pomenov, ki so preveč zapleteni.
Ker mislimo, da moramo prepričevati, pozabimo kako poslušati.
Robert Shapiro
Klub srečnih
|
NE ZAMUDITE
Krava in Balalajka
Prispeval/a: W dne sreda, 28. maj 2008 @ 09:57 CEST
Krave so krepke, a kljub temu nežne živali. So zelo družabne. V hlevu, kjer je več živali, med sabo komunicirajo in vzdržujejo stike. Med njimi se tvorijo vezi, ki lahko trajajo celo življenje.
Vez med kravo in njenim mladičem, teletom, je še posebno močna. Če kravo ločimo od njenega teleta, bo postala preplašena, razburjena in besna. Na vse načine se bo poskušala vrniti k teličku. Vez med kravo in mladičem se ohrani tudi, ko tele odraste. Krave pogosto "mukajo". Tako lahko komunicirajo med sabo, čeprav se ne vidijo. Sporazumevanje med kravami, ki stojijo skupaj, poteka tudi z vrsto različnih položajev telesa in z obrazno mimiko.
Kadar govorimo o govedu, pogosto uporabimo kar besedo "krava". V čredi so krave le tiste samice, ki so telile. Ostale samice imenujemo telice. Ne glede na to, kako jih imenujemo, si zaslužijo spoštovanje in posebno mesto v naših srcih.
Znano je, da pri ljudeh Mozartova glasba, predvsem visoke frekvence violinskih koncertov, spodbujajo desno uho in velikokrat izboljšajo govorne sposobnosti pri ljudeh, ki se ne morejo zbrati, imajo disleksijo in velikokrat tudi pri avtistih. To je dokazal francoski znanstvenik dr. Alfred Tomatis. V Bolgariji pa je dr. Georgi Lozanif ugotovil, da je poslušanje baročne glasbe (Bach, Händel, Vivaldi) zelo izboljšalo koncentracijo in omogočilo sprostitev med učenjem tujih jezikov.
Poskus s kravami je bil opravljen tudi v Britaniji v Franciji. Tudi pri teh živalih se je povečala proizvodnja mleka.
Omeniti je vredno tudi raziskavo, v kateri so preučevali vpliv salsa glasbe na prirast. Ugotovili so, da se prirast poveča, če v hlevu predvajamo salsa glasbo, a o tem več raje drugič.
Predlagamo, da ta pojav preizkusite tudi sami in v hlevu predvajate Mozartovo glasbo. Veseli bomo, če nam boste sporočili rezultate poskusa.
;)))))))))))))))))))))))))))
Krave in Mozart
Prispeval/a: MC dne sreda, 28. maj 2008 @ 10:29 CEST
O, pregrozni dan jokanja,
ki iz krvavega nas klanja,
k sodbi, grešnike prisili:
Usmili se uboge krave, o Bog,
ljubi Jezus, ti jim daj
rajski mir za vekomaj! Amen.
Krave in Mozart
Prispeval/a: W dne sreda, 28. maj 2008 @ 11:41 CEST
Sicer klavnica je vsepovsod. vsak naj naredi to kar lahko, da je ne bi bilo, če si le to želi.
Sicer tudi ti MC zdaj bil eden izmed tistih..., ker si dobesedno zaklal moj komentar ;)
Želim ti lep dan in rajše poslušaj Veni Vedi vici
Krave in Mozart
Prispeval/a: MC dne sreda, 28. maj 2008 @ 19:12 CEST
Med »klanjem« komentarjev in klanjem krav je še veliko večja razlika kot med "kisanjem solate" in "klanjem živega prašiča". Ampak vedno je mogoče tudi takšne stvari cinično zrelativizirati, kot to počnejo nekateri samooklicani sejalci Gospodove ljubezni na Pozitivkah. Dokler bom imel občutek, da s »klavskimi« komentarji lahko rešim samo eno živalco, bom pač tvegal in »klal« še naprej. Seveda, vsaj jaz vidim tudi povsem jasno povezavo med pobijanjem in mučenjem ljudi in med tem, kako človek ravna z živalmi. Gre za iste principe, ki temeljijo na naši odtujenosti od trpljenja, tako da, celo takrat, ko je ubijanje v nekih okoliščinah zaradi preživetja nujno, ob tem ne občutimo niti najmanjšega spoštovanja več.
In vsaka razprava o ljubezni v srcu se mi zdi v tem kontekstu blago rečeno smešna. Vsi tisti milijoni živali, ki trpijo ujeti v hlevih, stajah, živilskih vagonih, v cirkusih, zavetiščih, živalskih vrtovih in jih večina nazadnje konča v klavnicah, v ničemer, prav v ničemer ne občutijo niti Človeške niti Božje niti kake druge ljubezni, pa četudi kateri izmed njih dan polepšajo z Mozartovo glasbo. Sliši se prej kot cinizem. Kot bi bil končni cilj več mleka. Nenazadnje krave dajo več mleka tudi, če jih nabiješ z rastnimi hormoni in z umetno krmo. In tudi križanje pasem pomaga bolj kot Mozart. Pa saj so tudi galjoti na galejah bolje veslali ob ritmu dobre glasbe.
Sicer pa, W., res oprosti - moj komentar je bil še najmanj namenjen tebi. Mogoče je šlo kvečjemu za dopolnitev in ne za nasprotovanje. Prav je, da ljudje začnejo gledati na živali tudi malo bolj antropomorfno in ne samo antropocentrično. Mogoče bodo tako lažje občutili, da je tudi krava živo bitje, ki globoko občuti npr. duševno bolečino ob ločitvi, kot je to v primeru ločitve mame krave od teleta. Potem bodo mogoče lažje razumeli, kaj živali občutijo tudi na poti v klavnico in potem, ko so že tam. To, kar si napisal o čutenju in razumu živali, povsem drži, samo naša človeška nadutost nas dela vzvišene nad vsem tem. Drži pa tudi, da mora vsakdo najprej počistiti pred svojim pragom. Nenazadnje vsakdo rešuje in lahko reši samo svojo dušo.
W., v vsakem primeru, hvala za tvoj prispevek. Prepričan sem, da bo vsaj malo pomagal pri ozaveščanju.
Lep pozdrav
p.s.:
http://video.google.com/videoplay?docid=-1282796533661048967&;
Krave in Mozart
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 28. maj 2008 @ 20:16 CEST
Upam, da nisi jezen, ker se javljam na tvoj komentar.
Sočustvujem s teboj, ker tud sam sem proti mučenju živali.
Kakršnokoli mučenje živali je nagravžno in trpljenje kakor tud mučenje človeka.
Nikakor mi ni všeč tud žival v kletki, čeprav imam doma dve mali skobčevki ampak je zato kletka zmeraj odprta, da lahko svobodno poletita men okrog glave in po stanovanju. Včasih poletita tudi v ritmu rocka in se mi res zdi, da sta takrat bolj živahna.
Sužnji na galejah pa so ob dobrem bobnanju le bolj ritmično veslali ampak so meli vsaj glasbo ob bičanju, ker eni še tega niso meli ampak le bič in mogoče še kaj hujšega.
Nisem vegi kar si že opazil, bi te pa vseeno vprašal za primer, da bi vsi ljudje bli vegiji in bi vidli kak krokodil cota bivola al zebro, al bi sočustvovali z krokodilom zaradi njegove lakote al z bivolom oziroma zebro, ker bi bla rešena zemeljskih muk v tren oka pravzaprav gutljaja?
Glede vprašanja, če vegiji uporabljajo vitaminsko cepivo enkrat letno, sem mislil resno, ker me res zanima zakaj ga uporabljajo.
Pri ogledu totega dobrega filma bi ljudem priporočo, da naj grickajo le pokovko zraven, če že mislijo sploh kaj grickat namreč iz lastnih izkušenj odsvetujem prehrano živalskega izvora.
Lep pozdrav