Živimo v okolju, polnem hrupa. Vsakodnevni šumi nas spremljajo prav na vsakem koraku. Glasno govorjenje množice, hrup avtomobilov, zvonjenje telefonov, glas radia in televizije, poleg vseh teh zvočnih efektov pa nas na vsakem koraku spremlja tudi hrup oglasnih sporočil, naših lastnih misli, kaj vse še moramo postoriti danes, kaj jutri in še kaj bi se našlo.

Ko tako hitimo skozi čas, z mislimi razpršenimi na milijon koncev, naenkrat zaslišimo svojo priljubljeno skladbo, katere prijeten zvok se razleže skozi prostor in ujame našo pozornost. Pozabimo na vse in se prepustimo ritmu. Takrat ugotovimo, da se naše telo kar sprosti, misli se razpršijo in nekje združijo v tih napev, ki zaigra okoli našega srca in že plujemo na valu ugodja.

Glasba ima neverjetno moč. Zvok je osnova življenja in je vseprisoten. Vendar pa ni vsak zvok glasba in vsaka glasba ni vedno dobra. Vse nianse glasbe, ki jih lahko poslušamo danes, so popolnoma različne in le tista, ki se dotakne naše duše, ki jo začutimo kot poživljajočo, radostno in dobronamerno je glasba, ki prinaša pozitivne vibracije v naše telo, duha in s tem tudi v naše okolje.

Vsaka glasba, ki zavibrira z nami, z našim srcem, je za nas pozitivna. Ko se prepustimo nam ljubi melodiji, se znajdemo v neki novi dimenziji. Počutje se takoj spremeni, če je bil prisoten kak stres, ta izgine, misli postanejo lahkotnejše, jasnejše in spet bolj svetle.

V zadnjih nekaj letih je glasbena terapija pridobila ogromno pozornosti med znanstveno, medicinsko in psihološko javnostjo. Raziskave so pokazale, da poslušanje glasbe ugodno vpliva na možganske valove, dihanje, srčni utrip, krvni pritisk in telesno temperaturo. Prav tako lahko glasba pripomore k izboljšanju imunskega sistema, uravnava stresne hormone, odpravlja depresijo, izboljšuje spomin in zmanjšuje bolečino. Vpliva tudi na bolj miren, sproščen in s tem lažji porod.

Ena izmed raziskav kaže, da lahko samo ena ura poslušanja glasbe na dan zmanjša kronično bolečino do 21 in depresijo do 25 odstotkov in močno zmanjšuje potrebo po jemanju zdravil.

Don Campbel, avtor Mozartovega učinka, meni, da je en od razlogov za dober učinek glasbe, njena zmožnost, da lahko vpliva na zvišan nivo endorfina v našem telesu. Endorfin je znan po tem, da lajša bolečine in povzroča izredno ugodje.

Glasba torej močno vpliva na naše zdravje. Njen učinek pa je še globlji. Prijetna glasba povečuje našo voljo do življenja in našo kreativnost. Klasična glasba je že od nekdaj znana kot pravi dušni eliksir. Vsi veliki umi so se zavedali učinka, ki ga je v njih sprožala prav ta glasba in so velikokrat ustvarjali v harmoniji zvoka. Da o dobrem vplivu glasbe na otroke niti ne govorimo. Tudi rastline imajo izredno rade prijetno glasbo, ki vibrira z njihovo rastjo in cvetenjem. V takem okolju se kar razbohotijo, kar prinaša še toliko večje zadovoljstvo vsem, ki skrbijo zanje.

Ne smemo pozabiti tudi na besedila skladb. Besede podprte z melodijo imajo namreč še toliko večji učinek. Zato bi bilo zelo dobro, če bi besedila skladb pisali veliko bolj pozorno in osveščeno. S tem bi lahko spodbudili ljudi k svetlobi, k lepim, pozitivnim mislim in višali našo skupno zavest. Ko nam namreč v ušesih odzvanja nam ljuba melodija in si prepevamo kakšno pesem na ves glas, bi bilo res lepo, če bi ob tem širili z besedilom še dobro sporočilo. Tako bi doprinesli k naši osebni rasti in pozitivnemu vzdušju celotne skupnosti. Otroci bi dobivali dobra sporočila in v okolici bi se širil svetel, radosten duh, ki bi spodbujal kvaliteto življenja.

Koliko dobrega lahko naredi že samo kakšna ura poslušanja dobre glasbe na dan. Lahko bi celo nekoliko priredili znan slovenski pregovor in rekli – ura prijetne glasbe na dan, prežene zdravnika stran.J Pa se pri tem ne bi popolnoma nič zmotili. Če bi se zavedali, kakšna dušna hrana je glasba, ki ima dobro, polno vsebino, bi si privoščili na naših radijskih sprejemnikih dodatni del, in sicer bi lahko izumili kak glasbeni filter. Ta bi takoj identificiral nam dobre vibracije in prepustil skozi le te. Preden pa izumimo kakšno tako napravo, se lahko zavestno odločimo za pogostejše poslušanje kvalitetnih zvokov, ujetih v harmonijo duši prijetnih in vzpodbudnih melodij. Se zna zgoditi, da tudi naše življenje pridobi na kvaliteti.

Andreja Cepuš