Piše: Moira

Vem, v marsikom se poraja to vprašanje.
Poskusila bom razložiti svoje stanje.
To je stanje ugodnosti, zavedanja, da te nihče ali nič ne more razjeziti, da se naslednji trenutek nasmehneš, če te doleti kaj neprijetnega; da ob dežju rečeš: »Saj mora nekdo zalivati naravo!« (če je preveč dežja se vprašajmo, koliko smo sami doprinesli k temu); da te ne zanima jutri, verjameš samo, da bo lepó. Če me s tega tehnokratskega sveta doleti kaj neprijetnega, s katerim se moramo znati naučiti živeti, pa si rečem: »Eh, saj bo! Marsikaj sem že doživela in preživela in tudi to bom!« Takrat je potrebno iti naprej, ne se ustavljati ob težavi, se objokovati, iskati v sebi »ubogi jaz«. Znati si povedati in verjeti, da je vsaka težava na svetu rešljiva in tudi moja bo! Ob neprijetnem dogodku pa si reči: »Se je že moralo iz nekega razloga tako zgoditi«.

Odgovor boste dobili slej ko prej.
Znati pogledati s pozitivne plati, ki pravi, DA JE VSE ZA NEKAJ DOBRO!
Ko sem dosegla to stanje ravnovesja, sem začutila veliko potrebo po dajanju. In to počnem, pa nobeden ne ve zato, ker ne potrebujem trepljanja po rami, vedó samo tisti, ki jim pomagam in ki jim bom še pomagala. Človek se z dobrim delom sam nagradi.

Pa še malo o prihodnosti.
Prihodnost je vedno negotova. Ustvarimo si pričakovanja, ki jutri potem niso po naših željah. Spet razočaranje. Kdo ve, kaj bo jutri? Lahko nas je strah, da bo slabo ali pa bomo raje verjeli, da bo dobro. Kaj je boljše glede na to, da ne moremo vedeti?

Čisto vsak človek je sposoben priti do tega stanja zavedanja, so pa za to potrebni določeni pogoji. Za sebe lahko povem, da imam krasne pogoje, ki pa sem si skozi vzpone in padce ustvarila sama. Bili so potrebni, ker komaj takrat, ko doživiš padec, znaš primerjati z vzponom. Ne moreš vedeti, kaj je dobro, če ne doživiš slabega. In takrat tisto dobro ceniš veliko bolj. Predvsem pa sem se naučila živeti sama s sabo, torej moje dobro počutje ni odvisno od partnerja, ne od vremena, ne od stanja na računu. Energijo jemljem iz univerzuma. Od sonca (če ga ni, vem, da je tam nad oblaki), od lepe narave, ki venomer nesebično daje svojo lepo energijo, od lune, ki je tam nekje osamljena, ker ljudje nimamo »časa« pogledati navzgor!

Poskusite razmišljati o naslednjem:
- na včeraj imam spomine, prežete s hudimi, a dobrimi izkušnjami, danes je lep, ker ga tako želim občutiti, jutri pa bom sprejela, kaj mi bo življenje namenilo. Ker pa želim lepo živeti in rada živim, verjamem, da bo jutri lep. Torej sem brez skrbi, ker je bogastvo duhovnega življenja, ki ne pozna skrbi, premagalo materialnega.
Krasno anekdoto je najti v predsednikovi knjigi, ki govori o Aleksandru Velikem, ki je v želji po osvajanju sveta na vprašanje Diogena, kaj bo pa počel potem, ko bo osvojil svet, rekel: »Počival bom!« A res moramo najprej »osvojiti svet«, da bomo lahko »počivali«? Počivajte že zdaj in ne imejte želje po osvajanju nečesa, kar ne potrebujete.

Še en nasvet vsem članom in simpatizerjem Gibanja za pravičnost in razvoj, kako začeti.
Imejte v svoji knjižni zbirki knjigo predsednika, ki je na zelo preprost in lep način zapisal misli, s katerimi vam bo lepo začeti spreminjati vaše življenje.
Knjiga »Misli o življenju in zavedanju« bo tudi pravo darilo prijateljem, za katere menite, da bi morda želeli spremeniti življenje, pa ne znajo, kako.
Naj bo to eden od prvih korakov Gibanja za pravičnost in razvoj. Torej naši prvi koraki.
Ozaveščanje smisla življenja in zavedanja ter pomagati ozaveščati druge.

P.S.: Gospa Mirjana, upam, da sem vam vsaj malo pomagala na vaši poti.

Prisrčen pozdrav,
Moira

Vir: www.gibanje.org