Peticija za začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje

Mnoge slovenske nevladne organizacije, v katerih delujejo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja zdrave pridelave hrane, ekološkega kmetovanja, varstva okolja, ohranjanja naravne dediščine in razvoja podeželja, že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo poskusi nedomišljene liberalizacije gojenja gensko spremenjenih rastlin ob hkratni zakonski neurejenosti gojenja gensko spremenjenih rastlin, ki ga omogoča evropska zakonodaja.

Temu se pridružuje vrsta slovenskih strokovnjakov s področja kmetijstva, biologije, pa tudi družbenih in ekonomskih znanosti. Poleg tega, da različne stroke še ne znajo ali ne želijo odgovoriti na vprašanje, kakšen vpliv ima lahko gojenje gensko spremenjenih rastlin in gensko spremenjena hrana na okolje, živali in zdravje ljudi, je uporaba gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu v nasprotju z razvojnimi usmeritvami slovenskega kmetijstva, namreč v povečanje deleža ekoloških kmetij  (15 % vseh kmetov) oziroma kmetijskih površin z ekološko pridelavo - do leta 2025 naj bi bilo takšnih že 20% vseh kmetijskih površin.

Evropski kmetje nadzorovano ekološko kmetujejo na približno 6,1 milijona hektarjev površin, medtem ko na približno 110.000 hektarjih evropskih polj že raste gensko spremenjena koruza. Te naj bi uradno v Sloveniji še ne sejali, vendar se pojavljajo vse bolj utemeljena opozorila, da nadzor nad tem ni vzpostavljen. Semena je mogoče dobiti, setev koruze MON 810 pa je dovoljena.

V Sloveniji je v kmetijsko okoljske programe (KOP), ki so sofinancirani tudi iz proračuna EU, vključenih več kot 8.000 kmetov. Poleg ekološkega kmetijstva tudi več drugih ukrepov KOP izključuje uporabo gensko spremenjenih rastlin. Povpraševanje kupcev po hrani iz ekološke pridelave je tako v Sloveniji, kot v državah EU precej večje od ponudbe, ki jo zaradi pomanjkanja ekoloških živil uspejo zagotoviti trgovinske verige.

Slovenskemu čebelarstvu je veliko škode prinesla že nedavna liberalizacija dostopa do fitofarmacevtskih sredstev, poleg spreminjanja življenjskih pogojev zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja pa ga dodatno ogroža tudi pravna praznina na področju sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.

Več kot tri četrtine slovenskih potrošnikov ne želi kupovati gensko spremenjene hrane, proti gensko spremenjeni hrani pa se je v eni od raziskav Evrobarometer izreklo tudi več kot 70 odstotkov potrošnikov v EU. Vse več je opozoril odgovornih politikov, znanstvenikov, kmetovalcev, da mora biti EU pri sprejemanju in odprtosti do GSO v kmetijstvu kar najbolj previdna.

Slovenija se v mednarodnem prostoru (in to je ena njenih največjih strateških prednosti) ponaša z eno najvišjih stopenj biotske raznovrstnosti, kar je potrdila tudi EU, ko je največ, kar 35% slovenskega ozemlja razglasila za območje Nature 2000. Proti uporabi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu govori tudi velika razdrobljenost slovenskih kmetijskih površin, kar otežuje uveljavitev ustreznih varovalnih pasov.

Nenadzorovan vnos in ohlapna pravna ureditev področja sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje bi to ključno naravno prednost ogrozila, s tem pa bi se neprostovoljno odrekla trajnostnemu razvoju tudi nekaterih drugih gospodarskih dejavnosti, kot je turizem.

V kampanji Inštituta za trajnostni razvoj se je že več kot tretjina slovenskih občin (72) in 20 nevladnih organizacij izreklo proti uporabi GS rastlin v kmetijstvu, medtem ko je v EU za območja brez GSO razglašenih že  prek 4500 občin in 170 pokrajin.

Nemčija, Švica, Italija, Belgija, predvsem pa Madžarska, Poljska in Avstrija so že sprejele odločitev, da ne bodo nekritično dovolile sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje  in so vzpostavile zelo strog in transparenten sistem nadzora uporabe GS rastlin v kmetijstvu. Slovenija bi se jim morala nemudoma pridružiti in pri tem izhajati iz dejstev, ki govorijo v prid spodbujanju ekološkega kmetijstva, turizma, razvoja podeželja in trajnostnega razvoja, vse to pa so tudi prednostne razvojne usmeritve Evropske unije. 

Uporaba gensko spremenjenih organizmov ni problematična, če gre za potrebe raziskovalnega in znanstvenega delovanja. Slovenija se mora v »tekmi« previdnosti in »navdušenja« nad znanstvenimi dosežki genskega inženiringa in pridobitvami visokotehnološkega kmetijstva opreti na tradicionalno izročilo kmetovanja in skrb za naravno okolje ter odločno zavarovati svojo izjemno biotsko raznovrstnost.

S podpisom te peticije podpiram predlog stranke Zares, da Slovenija nemudoma z zakonom ali na kakršen koli drug pravno ustrezen način uveljavi začasno prepoved sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje, dokler ne bo sprejet zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami.

Podpiši peticijo