Skriti načrt
Leta 2005 je znanstveni svet na naslovnicah s fanfarami napovedal, da jim je uspelo kartografirati cel človeški genom. Naloga tako veličastna, da je s strani številnih laboratorijev po svetu potrebovala tri leta za dovršitev, je bila prvi korak, ko bi znanost lahko izbrisala vse človeške bolezni.

Razen. Večina nas pozna ameriško televizijsko nadaljevanko CSI – raziskovalce zločinskih dogodkov, ki nam vsak teden govorijo, da ima vsak posameznik edinstveno DNK. Vsako kazensko sodišče na svetu sprejme DNK dokaz, kot brezpogojen dokaz, da je nekdo kriv, da je zagrešil zločin. Torej kako lahko kartografiranje DNK ene osebe priskrbi ključ do vseh bolezni človeka?
Odgovor – ne more.

Kot smo videli zgoraj, ko smo odrasli, zavzema spomin 97 procentov naše DNK. Vsi spomini, ki so shranjeni, so edinstveni za vsakega posameznika. Torej kartografiranje DNK ene osebe pove samo informacijo o tej osebi – četudi bi znanstveniki mogli razumeti, kaj je tisto kar iščejo. Ločeno od te ''manj pomembne'' podrobnosti, pa obstajata še dva druga razloga, zakaj projekt genom ni bil v korist človeštvu.

Projekt človeški genom
(op.prev. Projekt človeški genom je bil uradno ustanovljen oktobra 1990 v ZDA. Gre za mednarodni javno financiran projekt z namenom določiti celotno zaporedje baznih parov človeškega genoma do leta 2010. Pobudnika projekta sta bila ameriški vladni inštituciji Ministrstvo za energetiko in Nacionalni inštituti za zdravje, v projekt pa so se vključili številni laboratoriji po vsem svetu.)

Zavajali so nas tako, da bi verjeli, da naši geni nadzorujejo vse, kar se dogaja znotraj našega telesa. Če bi lahko razumeli celoten genom, bi vse bolezni lahko izbrisali. Naša življenja bi lahko močno podaljšali in živeli večno.
Toda od kod izvira ta zamisel o genih?

Projekt človeški genom, ki se je vršil od srednjih 1.800, ko so se pričele raziskave, je predstavljal vrhunec razvoja. Takrat je imel drugačno ime – evgenika.
(op.prev. evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov. Je veja humane genetike, ki se ukvarja s preprečevanjem in zdravljenjem genetskih bolezni. Skozi zgodovino so njeni zagovorniki poudarjali evgeniko kot družbeno odgovornost, ki naj zagotovi bolj zdravo in inteligentno prebivalstvo, prihrani vire in zmanjša človeško trpljenje. Starejši predlogi, kako naj bi zagotovili te cilje, so obsegali predvsem selektivno razmnoževanje, medtem ko se novejši osredotočajo na predporodne preiskave, svetovanje, nadzor rojstev, umetno oplojevanje in gensko inženirstvo. Nasprotniki trdijo, da je evgenika nemoralna ter, da temelji na, oziroma da je, psevdoznanost. V preteklosti je bila evgenika zlorabljena kot opravičilo za diskriminacijo in kršitve človekovih pravic, kot so prisilne sterilizacije ljudi, ki naj bi imeli genske napake, v nekaterih primerih pa celo genocid ras, ki so bile videne kot manjvredne ali nezaželene.)
Enostavno rečeno gre pri evgeniki za ustvarjanje ''nad rase'' ljudi – arijske rase.

Arijci so visoki, svetlolasi in imajo svetlo polt. Vse ostale barve polti in las so smatrali kot manj vredne, nezaželene in primerne za odstranitev iz človeške rase. Če ste bili visoki, belopolti in svetlolasi, bi vaš prostor na Zemlji bil zagotovljen, vse ostale ljudi pa bi se ubilo, ali takšne izmečke z izbirno vzrejo odstranilo iz človeške rase.
Dve državi sta podpirali zamisli evgenikov bolj kot druge. Ti državi sta bili ZDA in Nemčija.
Čeprav je pri svojem iskanju za ''nad raso'' bila ameriška skupnost evgenikov najmočnejša gonilna sila, so vse ostale države, kljub vplivnim ljudem z določeno podporo, sprva bile zelo zadržane in mirne. Ko pa je z načrti evgenikov Amerika postala vodilna, so jo ''elite'' vseh države podpirale.
Zakaj je človeška nad rasa poosebljena z visokimi, svetlolasimi ''Nordijci''?
Za odgovor na to vprašanje moramo pogledati delo Zacheria Sitchina.

Annunaki

Za bolj popolno razlago tega, kar sledi, glej Projekt človeško iztrebljanje in Načrt Annunakov? Ali človeški načrt?
Zacheria Sitchin je bil strokovnjak za starodavne sumerske pisave, znane kot klinopisne pisave.
Skozi leta so arheologi na področju starodavne Sumerije – današnja Irak in Iran, izkopali izjemno število glinenih ploščic.
Sitchin se je zavzel za eno od zgodb, ki jo je pripovedovala ena od teh glinenih ploščic.

Zelo kratek opis Sitchinovega prevoda se glasi:
Potepuški planet je po 3.600 letni krožnici vstopil v naš sončev sistem. Ob svojem prvem prehodu skozi naš sončev sistem, je povzročil gromozansko škodo obstoječim planetom, postal ujet v sončevem gravitacijskem polju in se pridružil preostalim planetom znotraj sončevega sistema. Ta planet je poznan pod imenom Nibiru.
(op. prev. Nibiru - dvanajsti planet ali planet X, za katerega trdijo, da je član našega sončnega sistema. Nibirujeva tirnica okoli Sonca je zelo razpotegnjena, eliptična in na svoji najoddaljenejši točki sega daleč za Pluton, medtem ko je Soncu najbližja tik za asteroidnim pasom (pas planetoidov med tirnicama Marsa in Jupitra).
Prebivalci planeta Nibiru so rasa bitij, ki sebe imenuje Annunaki.

Ko je Nibiru naredil prvih nekaj obhodov skozi naš sončev sistem, so Annunaki spoznali, da imajo težavo s svojim ozračjem. Za popravilo škode so potrebovali velike količine zlata. Iskali so ga po planetih našega sončnega sistema in odkrili, da Zemlja vsebuje več zlatih nahajališč, kot kateri koli drugi planet.
Ko so sledili temu odkritju, so Annunaki prišli na Zemljo in pričeli pridobivati zlato iz morske vode. Kmalu pa so spoznali, da za pokrivanje njihovih potreb v morski vodi ni bilo dovolj zlata in zgradili rudnike zlata.

Po nekem času so se tisti Annunaki, ki so izkopavali zlato, pričeli pritoževati nad trdim delom. Vztrajali so, da je potrebno nekaj storiti. Vodje Annunakov na Zemlji, poznani kot Enki in Enlil so odločili, da se ustvari nova oblika življenja, ki se bi v rudnikih zlata lahko uporabila kot suženjski delavec. Enki so prevzeli nadzor nad suženjskim projektom in odredili mešanje DNK Annunakov z DNK ene od zgodnih človeških oblik – najverjetneje Homo erectus.
S časom so bili Enki uspešni in ustvarili majhno, temnopolto bitje, ki so ga Annunaki imenovali Adamu in ta bitja postavili na delo v rudnike zlata.

Adamu je bil zelo uspešen pri svoji nalogi in proizvodnja zlata se je povečala. Med tem so nekateri Annunaki spoznali, da so Adamu ženske zelo atraktivne in se parili z njimi. To parjenje je ustvarilo hibride Annunakov, ki so bili bolj podobni Annunakom – visoke, svetlolase Nordijce. S tem parjenjem pa so nastali rasni spori, saj so hibridni Adamu/Annunaki čutili, da so nekaj več od Adamu s temno kožo in bi tako morali imeti enak položaj in pravice kot Annunaki – njihovi ''bogovi stvarniki''.
Ta zgodba zahteva dosti več prostora, kot ga imamo na razpolago. Sitchin vztraja, da je zgodba o Annunakih/Adamu osnova za Stari testament.
Iz tega kratkega povzetka fantazijske zgodbe o Annunakih lahko vidimo, da osnovna zamisel za Evgeniki izhaja iz ideje, da so majhni, temnopolti ljudje manjvredni. Primerni so samo za sužnje. Visoki, svetlolasi in nordijski, narejeni po sliki njihovih bogov, pa so več vredni.
Torej, kako je lahko 5.000 let stara zgodba dala idealnega človeka znanstvenikom?
Ogovor so Iluminati – za natančno razlago zopet glej Projekt človeško iztrebljanje.

SE NADALJUJE