Drevo je najčudovitejše bitje na našem planetu, ki povečuje površino Zemlje za najmanj 10-krat. En hektar listnatega gozda ima okoli 65 milijonov listov in vsak list je majhna tovarna. Človek si že dolgo prizadeva izkoriščati sončno energijo, kot jo znajo drevesa že milijone let.

Proizvodni proces v zelenih listih imenujemo fotosinteza. V 12 urah pridela en hektar gozda iz 900 kg ogljikovega dvokisa 600 kg kisika. Človek potrebuje 150 kv. metrov listne površine, da zadosti potrebo po kisiku. Odrasla bukev porabi letno toliko zraka, kot ga vsebuje 800 hiš. Poleti pa porabi še okrog 100 litrov vode na dan.

V slovenskih gozdovih se skrivajo neverjetne zmogljivosti: - letno porabijo 6 milijonov ton vode in 7,5 milijona ton ogljikovega dvokisa, da bi tvorili 5 milijonov ton organskih snovi in 5,5 milijona ton kisika na hektar. Največja drevesa na svetu tehtajo 1200 ton, dosežejo višino prek 120 metrov, merijo v debelino več kot 10 metrov in doživijo 4500 let.

Takšna drevesa zrastejo iz semena, ki tehta le 4 miligrame (0,004 g) in preživijo najmanj 100 človeških rodov. Ena sama breza proizvede v tridesetih letih toliko semena, da bi z brezami lahko posejali vso kopno površino našega planeta.

Še bi lahko naštevali primere iz veličastne dovršenosti narave, od katere dobimo les in druge darove. Zato moramo gozdove spoštovati kot starše, ki nas varujejo, hranijo, učijo in osrečujejo.

( Iz Vodnika po kraljestvu gozdnatega Boča neznanega avtorja )

Kočevar Mila