Energija kot dejanski fizikalni pojav ne obstaja. Tisto, kar lahko izmeriš, so le učinki delovanja energije(ali lahko izmeriš potencialno energijo skale, ki čepi na vrhu hriba, ali pa vode za jezom v hidroelektrarni?).Kar imenujemo energija, je izraz duhovne volje, ki se povezuje s posameznimi oblikami, predmeti v naši zavesti, ki pogojuje hitrejše ali počasnejše, večje ali manjše spremembe. 

Kadar si predstavljaš, da ima neki predmet (ob gibanju) veliko (kinetično) energijo, to pomeni, da gre za predstavo ali utvaro, ki se bo v nadaljevanju povezala z bolj dramatičnimi dogodki (učinki). Bistvo energije so učinki, učinki pa so marsikdaj stvar dojemanja posameznika.

Ugotovitev, da je energija pravzaprav merilo za aktivnost, sproži vprašanje, kaj je aktivnost. Je ena od fizikalnih veličin kot razdalja, hitrost, moment, sila in druge, ki jih srečujemo v fiziki, toda običajno ji v osnovah matematike in fizike ne posvečamo veliko pozornosti. Zanimiv konstrukt je energijski kvant. Količina aktivnosti v kvantu je izjemno majhna, okoli 6,62618 x 10-27 erg.sek – toda ta količina je konstanta. Je ena redkih absolutnih veličin in je bolj temeljna kot prostor, čas, materija in energija. Polje ničelne točke (eter) torej ni polje potencialne energije, temveč bolj polje potencialnih kvantov, polje potencialne aktivnosti.

Tudi svetloba je energija. Foton predstavlja en kvant svetlobe, toda energija, ki jo pripisujemo fotonu, je zelo različna. Foton gama žarka denimo vsebuje bilijonkrat več energije kot foton radijskega valovanja. Toda prav vsak foton, prav vsak kvant predstavlja enako količino aktivnosti. Ko očesna mrežnica posrka foton, ta sprosti določeno količino energije, ki je merljiva po količini spremembe, ki jo je zmožen povzročiti. Količina spremembe, ali energija, je odvisna od frekvence, zato pravimo, da različne barve ustrezajo različnim frekvencam svetlobe.

Najpomembnejša lastnost svetlobe je njena frekvenca. Kaj je frekvenca? Ponovno gre za model, vzet iz naših izkušenj iz zunanjega sveta, uporabljen za prikaz domnevnih lastnosti fotona. Zelo malo verjetno je, da bi foton imel frekvenco, kakršno si predstavljamo. Pravzaprav jetudi sama ideja fotona še en primer tega, kako odslikujemo svoje izkušnjena zunanji svet. Zaznavamo delce insklepamo, da bi svetloba lahko bila iz delcev.Zaznavamo tudi valovanje in predstavljamo si svetlobo kot valovanje. Svetloba včasih bolj odgovarja enemu opisu in drugič bolj drugemu. Veliko verjetneje je, da svetloba ni ne eno ne drugo.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si