Debelost v rezvitem svetu postaja vse večji problem. V ZDA in Veliki Britaniji je debelih skoraj tretjina otrok. Zdaj so znanstveniki ugotovili, da fizična aktivnost pomaga tudi tistim, ki so gensko zelo nagnjeni k debelosti.

Vendar pa morajo vaditi več kot tisti, ki gena za debelost nimajo. Gen za debelost smo sicer podedovali od prednikov. Imelo naj bi ga 30 odstotkov belih Evropejcev. Pogost je tudi pri Amiših.

Slednji so bili tudi jedro raziskave, ki je ugotovila, da je pravzaprav pri debelosti bolj kot sama genetika pomembno gibanje. Ker se življenje Amišev skozi zgodovino praktično ni spreminjalo, so znanstveniki na njih ugotavljali, kako pomemben je pravzaprav gen za debelost.

Ugotovili so, da niso bili Amiši, ki so ga imeli, nič debelejši od tistih, ki ga niso imeli. Vzrok je bil v njihovi fizični aktivnosti čez cel dan: delom na polju, hoji, gospodinjenju... . Znanstveniki so zaključili, da je fizična aktivnost še posebej pomembna za tiste, ki so gensko nagnjeni k debelosti. Namesto posedanja pred televizorjem jim svetujejo hitro hojo, namesto uporabe dvigala pešačenje po stopnicah, namesto vožnje hojo...

Preiskovanci, ki so sodelovali v študiji, svoje fizične aktivnosti niso samoocenjevali, kot je to običaj v tovrstnih študijah, pač pa so jih opremili s posebnimi zapestnicami z monitorji. Znanstveniki so ugotovili, da gen za debelost igra vlogo pri nastajanju prekomerne teže sami pri ljudeh, ki se ne gibljejo. Pri tistih, ki so fizično aktivni, je popolnoma vseeno, ali gen imajo ali ne.

Vir: dnevnik.si