Odkritja N. Kozireva
Že od l. 1950 obstajajo znanstveni dokazi, da je vsa fizična materija odraz nevidne zavestne energije, ki je vsepovsod okrog nas: etra. Eden izmed najpomembnejših znanstvenikov, ki je krepko premaknil mejnike znanosti v smeri metafizike, je bil akademik Nikolaj Kozirev. Med drugim je nedvoumno dokazal, da vir energije v vesolju resnično obstaja: eter.

Obstoj in energijska narava etra sta bila dolgo splošno priznana, dokler se znanost leta 1887 z Michaelson-Morleyevim eksperimentom ni usmerila k drugačnemu pojmovanju etra. Odtlej na temo etra lahko z manj nasprotovanja diskutirate le, če ga skrijete pod ime »kvantni medij« ali »energija ničelne točke«.

Še pred pojavom kvantne fizike je namreč dr. Hall Puthoff dognal, da je v brezračnem prostoru, ki ga zaščitite pred vsemi sevanji in ohladite na temperaturo absolutne ničle (-273 stopinj C), kljub popolni ustavitvi vsega gibanja v strukturi materije, energije iz neznanega ne-elektromagnetnega vira kljub temu še vedno ogromno. To energijo je tako poimenoval »zero point energy« ali energija ničelne točke. Fizika John Wheeler and Richard Feynman sta izračunala, da bi z energijo, ji jo vsebuje eter znotraj steklenega balona navadne žarnice, lahko zavreli vodo v vseh svetovnih oceanih!

Kozirev je skušal utemeljiti nov pogled na stvarnost, novo kozmogonijo, ki vključuje tudi psihične pojave. Na njegovih spoznanjih so gradili tisoči raziskovalcev, ki so obnovili in poglobili raziskave in se še precej bolj približali razumevanju modrosti narave.

Raziskave Kozireva o etru so odkrile presenetljiva dejstva, ki si jih z sedanjim pojmovanjem etra ne da razložiti. Kozireva razlaga pa je povsem preprosta: eter primerjajmo s tekočino, materijo pa z gobo, potopljeno v tekočini. Če gobo stisnemo ali stresemo, tekočina brizgne iz nje in ustvari opazen vpliv na okolico. Podobno je z etrom: če na predmete vplivamo na različne načine – jih premikamo, stiskamo, ogrevamo ali ohlajamo, izpostavljamo določenim vplivom, predmeti vsrkajo ali izločijo določeno količino etra in tako vplivajo na okolico. S tem povzročimo tudi merljive spremembe v njihovi teži; masa predmeta se spremeni, če ga na določen način premaknemo ali zavrtimo. Še bolj osupljivo, podobne vplive lahko dosežemo tudi, če na predmete delujemo z močno čustveno energijo (npr. ob dogodku dne 11.9.2001 je čustveni šok šokiranih množic povzročil očitne vplive na oscilatorje).

Vesolje je gigantsko polje spiralno vrteče se, »torzijske energije«, torzijskih valov (tudi skalarnih valov), ki prežemajo vse, kar opažamo. Opravka imamo z impulzom vrtilne sile (brez elektromagnet­nih značilnosti), ki se prenaša skozi eter in v skupnem delovanju z materialnimi objekti ustvarja vse obstoječe pojave. Spiralna etrska energija je dinamična in se kot reka pretaka po vesolju. Smer vrtenja je na južni polobli v smeri urinega kazalca, na severni polobli pa v nasprotni smeri. Vse življenjske oblike črpajo iz tega polja in se ravnajo po geometriji, ki gibanje polja določa. Zato jo opažamo pri sleherni naravni tvorbi. O njej - o sveti geometriji - smo že govorili.

Čas je, kot trdi Kozirev, neposredna posledica spiralnega gibanja, zato je etrsko polje pogosto imenoval kar »časovni tok«.

Einstein je govoril o ukrivljanju prostorčasa. Ustrezneje kot o ukrivljanju je govoriti o toku energije. Gravitacija je spiralni tok energije, ki nenehno teče k objektu. Ko spoznamo, da so vsa polja, kot npr. gravitacijsko ali elektromagnetno, v resnici različne oblike etra v gibanju, nam postane jasno, da obstaja en skupen vir kot izvor vsega.

Gigantski tok eterične energije, ki obliva in prežema Zemljo, podpira vse, tudi vsako živo celico v vseh telesih na planetu. Da bi ostali »živi« se morajo s to energijo napajati vsi planeti in druga nebesna telesa. Kozirev je trdil, da so zvezde in planeti - stroji, ki pretvarjajo etrsko energijo (»tok časa«) v svetlobo in toploto. Nikola Tesla pa je ugotovil, da se eter obnaša kot tekočina za trdna telesa in kot trdna snov za svetlobne ali toplotne žarke.

KONEC

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si