| 6.del: Goldman Sachs
Javnosti je malo znano dejstvo, da je Grčiji (in baje tudi Italiji) v območje evra pomagala prav banka Goldman Sachs, tako da je prek nerealne zamenjave valut prikrila njen dejanjski dolg. Tako je soodgovorna za današnji položaj v Evropi.
Goldman Sachs je do l. 2006 vodil Henry Paulson, ki je nato postal finančni sekretar pod Georgem Bushem. Ko se je pričela bančna kriza je odobril več deset milijardno pomoč zavarovalniškemu gigantu AIG. Morebitni bankrot bi namreč močno prizadel Goldman Sachs.
Paulson je na mesto predsednika Urada za finančno stabilnost (Office for Financial Stability) imenoval Neela Kashkarija, bivšega podpredsednika Goldman Sachs. Le-ta je odločal, kdo bo dobil denar iz vladnega jamstva.
Kashkari je na mesto glavnega uradnika za investicije (Interim Chief Investment Officer) imenoval Reubena Jeffreya, uslužbenca Goldman Sachs. Ostali pomembni uslužbenci na finančnem ministrstvu pod Paulsonom so v tistem času bili: Dan Jester, Steve Shafran, Edward C. Frost in Robert K. Steel, vsi iz banke Goldman Sachs.
Slika 1: Stavba in logo Goldman Sachs (vir: www.newsalerts.com)
Članek v reviji Rolling Stone opisuje, kako je Goldman Sachs pod njegovim vodstvom združil skupaj riskantne toksične kredite, jim dal trojno AAA oznako ter jih prodal institucionalnim investitorjem, ki so uporabili depozite in pokojninske prihranke srednjega sloja. V l. 2004 je Henry Paulson vprašal Securities and Exchange Commision, če lahko sprosti omejitve na posojila. Članek piše:
»They felt restrained by certain rules that said they have to have one dollar for every twelve they lent out, so... then chief Hank Paulson went to the SEC and asked to basically end thise rules, and they did it. There was no Congressional hearing, no vote or anything like that. The SEC granted Goldman and four other banks exemptionsto these rulesand said you can lend as much money as you want, you don't really need to have any money.« (David Icke, str. 152)
Z Obamo je novi finančni sekretar postal Timothy Geithner. Na začetku l. 2010 so razkrita elektronska sporočila razodela, da je Geithner dve leti poprej naročil AIG naj uničijo dokaze o tem, kako je banka izplačala dolg do Goldman Sachs in Societe Generale z davkoplačevalskim denarjem, ki ga je dobila s poroštvom.
Obama je administracijo sestavil pretežno iz ljudi iz bivše Clintonove administracje, pomembne položaje pa zasedajo ljudje iz bančnih krogov. Njegovi ljudje so iz vrst pravnikov in profesorjev, nobenega pa ni iz težke ali avtomobilske industrije, nobenega iz računalniške industrije ali predstavnika malih podjetij.
- Timothy Geithner (finančni sekretar): bivši uslužbenec Kissinger Associates ter bivši direktor FR New York, član Council on Foreign Relations (CFR); vodja njegovega kabineta, Mark Patterson, je bivši lobist za Goldman Sachs.
- Rahm Emannuel (vodja kabineta – Chief of Staff 2009 - 2010): služil v izraelski vojski, investicijski bankir, bil v vodstvenem odboru Freddie Mac, pustil pozicijo, da bi lahko kandidiral za župana Chicaga
- Peter R. Orszag (direktor pisarne za upravo in proračun – Office of Management and Budget): njegova mentorja sta bila Joseph Stiglitz, glavni ekonomist Svetovne banke ter Robert Rubin, bivši direktor Goldman Sachs ter Clintonov finančni sekretar
- Ron Kirk (tržni predstavnik za ZDA – US Trade Representative): po županski karieri lobist za skupino Energy Future Holdings Corporation, ki so jo ustanovili Kohlberg Kravis Roberts, TPG Capital ter Goldman Sachs. Podpira sporazum NAFTA
- Susan Rice (odposlanka pri Združenih Narodih): njen oče je bivši guverner sistema Federal Reserve
- Willian C. Dudley (predsednik FR New York): eden izmed bivših direktorjev Goldman Sachs
- Gary Gensler (predsednik Commodity Futures Trading Commission – CFTC): pri Goldman Sachs je bil zaposlen 18 let.
- Phillip Murphy (ambasador ZDA v Nemčiji): bivši izvršni direktor Goldman Sachs
- Diana Farrell (namestnica direktorja priNational Economic Council): bivša uslužbenka Goldman Sachs.
Slika 2: Odstotek ljudi v Obamovi administraciji, ki imajo predhodne izkušnje v zasebnem sektorju, v primerjavi z ostalimi predsedniki po l. 1900 (vir: po J.P. Morgan, www.pdegraaf.com )
Goldman Sachs ima tako močan vpliv na odločitve in delovanje ameriške vlade. Ni presenetljivo, da se je Obama osredotočil na reševanje bank. Pri sprejemanju prvega svežnja pomoči (t.i. TARP) v znesku 700 milijard dolarjev, pa naj bi imel prste vmes prav Henry Paulson, ki naj bi senatorjem zagrozil s še večjo depresijo ter policijskim zakonom. Novinar Paul Joseph Watson je takrat napisal:
“Senator James Inhofe has revealed that Henry Paulson was behind the threats of martial law and a new great depression prior to the passage of the bailout bill, having made such warnings during a conference call on September 19th, around two weeks before the legislation was eventually approved by both the Senate and Congress”.
Slika 3: Henry Paulson (vir: http://justgethere.us)
Čeprav so v splošnem delničarji Federal Reserve tajni, naj bi bila eden izmed njih tudi Goldman Sachs, ki je ena izmed največjih bank v ZDA. Tako ima banka tudi vpliv na politiko ameriške centralne banke, s tem pa na svetovno ekonomijo. Kljub temu, da je banka vpletena v kriminalne posle, pa ima protekcijo s strani politike (je smatrana za ‘too big to fail’). Že omenjeni Bob Chapman v poročilu z dne 1.1.2011 piše:
“In a civil action concerning $5 billion in bogus MBS (mortgage backed securities) and other derivative products, Goldman Sachs, neither admitted or denied, and was found guilty of civil fraud, and paid a fine of $500 million. They got to keep the other $4.5 billion...”
Banka je pred kratkim v Facebook investirala 450 milijonov $ ter pridobila pravico za skupno 1.5 milijarde delnic tega podjetja. Facebook še ne kotira javno na borzi, trenutno ima manj kot 500 lastnikov, zato po zakonodaji še ni dolžan javnosti razkriti finančnih rezultatov.
Posel je prav za prav privatna javna ponudba ('initial public offering' – IPO), saj bodo prek Goldman Sachs njegovi bogati klienti sedaj lahko prišli do delnic Facebooka, s čimer se bo t.i. pravilo 500, ki ga postavlja Securities and Exchange Commission (SEC), zaobšlo. Facebook bi tako lahko bil prek banke, ki se je vpisala kot posamezni lastnik, v lasti tisočev ljudi.
Kot da vse to še ni dovolj, v letu 2010 naj bi banka dala na stran več kot 16 milijard dolarjev za bonuse svojih uslužbencev...
- - -
Kakšne zaključke lahko potegnemo po vsem povedanem? Centralne banke (vsaj večje), mednarodne bančne institucije ter velike mednarodne banke so vse vpletene v kriminalne dejavnosti: pranje terorističnega denarja, izsiljevanje, poslovanje z nacisti, dovoljevanje izdajanja kreditov brez kritja, manipuliranju na mednarodnih trgih, špekuliranju s kriminalnimi ‘finančnimi produkti’, itn.
Videli smo, da so bančniki so med seboj povezani, se med seboj poznajo in prehajajo iz ene institucije v drugo (npr. iz komercialne banke v IMF, nato v ECB, kasneje v Svetovno banko, morda na ministrstvo, itd.). To so ljudje, ki naj bi nas popeljali iz krize! Samo poglejte graf in seznam zgoraj ter se vprašajte, če se bo to res zgodilo. Banke so same vzrok sedanji krizi, reševali pa naj bi jih davkoplačevalci...
Vprašanje je: kaj boš v luči povedanega storil ti, bralec?
Čas je, da začnemo postavljati prava vprašanja pravim ljudem ter da se zaščitimo. Nikar si ne domišljajmo, da ne more biti slabše. Nekateri priznani finančni analitiki napovedujejo še slabše čase (npr. Gerald Celente, Max Keiser, Peter DeGraaf, Bob Chapman, Peter Schiff, Marc Faber...).
Tu je potrebno omeniti še sledeče: frakcionarni rezervni sistem je samo ena izmed velikih napak sedanjega bančnega sistema. Drugi dve, ki nista bili posebej predstavljeni, sta pa bolj razčlenjeni v glavnem tekstu, sta: izdajanje denarja preko obveznic – države ga ne izdajajo neposredno, temveč posredno preko obveznic, ki so obveza za plačilo v prihodnosti (skupaj z dodanimi obrestmi).
Da lahko država izda denar, mora torej iti v dolg. Druga lastnost pa so same obresti – ker je vedno izdana le glavnica, obresti pa ne, se je za povračilo dolgov vedno potrebno zadolževati. V luči tega in ob dejstvu, da so ZDA zadolžene že več kot 13 trilijonov dolarjev, kar lahko povzroči propad dolarja kot rezervne svetovne valute, črne napovedi niti niso tako nerealistične.
K temu je potrebno dodati, da Slovenija ne more sama izdajati svoje valute – evra, lastnost, ki je, kot smo videli, bistvena za samostojnost dežele in njeno blaginjo, če se jo uporablja pravilno. Prav tako naj ne bi bilo mehanizma za izstop iz evrosistema. Naša država se mora podrejati sklepom ECB ter Banke za mednaroden poravnave.
Videti je, da se na vlado in ostale predstavnike ne moremo zanesti. Država nam konec koncev lahko zapleni naše prihranke, kot je to nedavno storila npr. Madžarska s prihranki za upokojitev. Mislite, da se kaj podobnega ne more pripetiti v Sloveniji?
Torej, še enkrat, kaj lahko v prvi vrsti storimo sami?
- Varčevanje - ne porabljati denarja za stvari, ki jih ne potrebujemo; varčevanje pri porabi energije, ...
- Večja neodvisnost (energija – npr. fotovoltaika, hrana – več hrane pridelajmo sami, naredimo zalogo...)
- Odpoved nepotrebnim posojilom ter čimprejšnje odplačilo starih
- Razpršitev investicij - denar lahko naložimo npr. v plemenite kovine (več o tem na http://kovine.si ), določene sklade, delnice, tudi nepremičnine
- Imetje dela prihrankov v določenih tujih valutah
- Hranjenje dovolj denarja v fizični obliki
- Večjem sodelovanju v soseski in lokalni skupnosti (pomoč, delitev dobrin, orodja, zemlje, ipd.), prav tako s pomočjo društev (→www.casovnabanka.si) ter spleta (→ www.streetbank.com).
- Izobraževanje o finančnem sistemu ter spremljanje dogajanja na finančnih in gospodarskih trgih
- Širjenje informacij o bančnem sistemu in finančnem dogajanju
- Pošiljanje svoje kritike, mnenj ter predlogov odgovornim ljudem na lokalni kot tudi državni ravni
(opomba: avtor ne prevzema odgovornosti za finančne odločitve posameznikov)
Več morda tudi tule: www.chrismartenson.com/
Kot pravi David Boyle v knjigi Money Matters: »Ljudje ne delajo in ustvarjajo ekonomijo, ker bi želeli podpirati ekonomijo. Kreirajo in so v medsebojnih odnosih, in to je tisto, kar ustvarja ekonomijo«. (str. 16).
Za resnično trajnostni razvoj pa bo potrebno v temeljih spremeniti bančni sistem in njegova pravila. Ena izmed rešitev je že nakazana v tekstu – 100% rezervna zahteva za banke. Druga je omenjena v prvem članku – izdaja denarja neposredno in ne prek obveznic, tako da države ne zapadajo v dolgove. Za ostale (lokalne in tiste na nacionalnih ravneh) si preberite besedilo v celoti.
Želim vam, da bi se še naprej izobraževali o tej temi ter budno spremljajali aktualna dogajanja (povezave in viri v člankih ter originalnem tekstu). Denarni sistem je namreč temelj gospodarstva, zadeva nas vse. Podprite posameznike in skupine, ki si prizadevajo za preobrazbo sistema v bolj preglednega in poštenega.
Prav tako informirajte odgovorne ljudi na lokalni in državni ravni in od njih zahtevajte konkretne spremembe. Informirajte pa tudi novinarje in medijske hiše ter od njih zahtevajte pošteno posredovanje informacij državljanom, kajti za to obstajajo, in ne za trgovanje z informacijami ter ščitenje interesnih skupin in posameznikov.
Bodite zdravi!
Aleš P.
Konec
Popolni tekst zajema zgodovino monetarnega ter centralno bančnega sistema, razloge za sedanjo krizo, razgalja temeljne napake sistema ter ponuja rešitve. Več kot 70 strani teksta, več kot 30 slik in tabel in več kot 100 virov in povezav na 6 straneh! Zastonj! Oborožite se z znanjem – pišite na ales.sonce@gmail.com ter prejmite svojo kopijo!
Viri:
|
NE ZAMUDITE
Res vemo, kako nastaja denar? 6.del
Prispeval/a: eckhart dne petek, 25. april 2014 @ 16:12 CEST
Tole je tudi zelo zanimiva povezava glede manipulacij
politično-versko-bančnega podzemlja:
http://divinecosmos.com/start-here/davids-blog/1023-
financial-tyranny?fontstyle=f-larger
---
Bog ja, cerkev ne!
Bog daje, cerkev vzame!
Borislav Kosi, Slovenska Bistrica