Finančna kriza se seli na prehrambeno področje. Popolni fižol, kumare, bučke, brstični ohrovt, česen, čebula, zelje, banane, marelice in melone na policah trgovin so stvar preteklosti. V EU bo po novem – tudi zaradi finančne krize – dovoljena prodaja ukrivljenega ali drugače nepravilno oblikovanega sadja in zelenjave.

Evropska komisija je namreč razveljavila posebne tržne standarde za 26 vrst sadja in zelenjave. Nepravilno oblikovana sadje in zelenjava bosta na policah od 1. julija prihodnje leto. "Pravila, ki urejajo velikost in obliko sadja in zelenjave, bodo po današnjem glasovanju držav članic EU o predlogih komisije za razveljavitev posebnih tržnih standardov za 26 vrst sadja in zelenjave postala stvar preteklosti," je sporočila komisija.

Stari tržni standardi bodo prenehali veljati za naslednjih 26 proizvodov: marelice, artičoke, beluše, jajčevce, avokado, fižol, brstični ohrovt, korenje, cvetačo, češnje, bučke, kumare, gojene gobe, česen, neoluščene lešnike, glavnato zelje, por, melone, čebulo, grah, slive, gomoljno zeleno, špinačo, neoluščene orehe, lubenice in belgijski radič.

Ostajajo pa posebni tržni standardi za deset proizvodov, ki ustrezajo 75 odstotkom vrednosti trgovine EU: jabolka, agrume, kivi, zeleno solato, breskve in nektarine, hruške, jagode, sladko papriko, namizno grozdje in paradižnik.

Vendar bi lahko, poudarjajo v Bruslju, države članice tudi teh deset vrst izvzele iz standardov, če bi se v trgovinah prodajale z ustrezno oznako. Konkretno to pomeni, da bi se jabolko, ki ne ustreza standardu, lahko prodajalo v trgovini, če bi bilo označeno kot "proizvod, namenjen za predelavo" ali z enakovrednim besedilom. Drugače povedano: tovrstne prehrambene izdelke bi morali z ustreznim označevanjem razlikovati od sadja razreda ekstra, I in II.

Nova pravila bodo nacionalnim organom omogočila, da dovolijo prodajo vsega sadja in zelenjave ne glede na njegovo velikost in obliko, poudarjajo v Bruslju. Evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je dejala, da gre za "konkreten primer prizadevanj za zmanjšanje nepotrebnih upravnih formalnosti".

"Tovrstnih zadev nam preprosto ni treba urejati na ravni EU. Veliko bolje jih je prepustiti upravljavcem trga. V časih visokih cen hrane in splošnih gospodarskih težav bi morali imeti potrošniki možnost izbirati med najširšo možno ponudbo proizvodov. Nesmiselno je metati stran proizvode, s katerimi ni nič narobe, samo zato, ker so 'napačne' oblike," je jasna komisarka.

Vir: 24ur.com