Filozof zahteva potrditev svoje vesti. Vendar, pozor, ne imenujmo vest tega, ko gre le za preproste apetite, dvome brez odgovorov, šibkosti, krivičnosti. Da bi nam vest lahko govorila in nam pokazala, kaj je prav in kaj ne, moramo to vest v nas najprej zbuditi.

Najprej se je potrebno izgraditi v razvijanju moralnih vrlin, razločevanja in čustvene katarze. Filozof mora delovati in se motiti, brez strahu priznati svoje napake, brez strahu zavreči tisto, kar ni pravilno. Prestati mora mnoge preizkušnje, da bi naposled znal prepoznati ta notranji glas kot nekaj intimnega, trdnega, povezanega z njegovim pravim jazom, glas, ki se ne glede na spremenljive strasti in druge dejavnike ne spreminja.

Intuicija in mistika
Z mistiko ne mislimo le na kontemplativno obnašanje, temveč na intuitivno in inteligentno dojemanje sveta, ki nas spreminja in nas sili v delovanje po naši vesti, v skladu z zakoni narave. Kako si pridobimo to intuitivno in inteligentno vizijo? Nedvomno gre za vizijo oziroma dojemanje, ki ne daje veliko teže intelektualnemu in racionalnemu.

Je duša, ki zaznava, je najvišji aspekt naše zavesti, tisti, ki nam postopoma lahko odkrije misterije. Stari Egipčani so razlagali, da misterije lahko dojamemo z intuicijo ali s srcem, tistim posebnim srcem, ki gradi človekovo dušo. Vzemimo iz knjige ''Magični svet starega Egipta'' naslednje besede: ''Središče najbolj pretanjenih zaznav je srce.

Ne gre za srce kot organ, temveč za srce kot nematerialno središče bitja.'' Srce nam omogoča, da čutimo povezavo s celotno naravo, vsemi bitji in zaznavamo enako energijo v vsem in v vseh, čeprav je ta prilagojena različnim oblikam in okoliščinam.

prof. Delia Steinberg Guzmán - predsednica mednarodne NA

www.akropola.org