Evropski parlament in Evropski svet sta dosegla neformalni kompromisni dogovor o reformi direktive o evrovinjeti. Dogovor omogoča, da države članice pri cestninjenju tovornjakov zaračunavajo tudi zunanje stroške za onesnaževanje zraka in hrup, ter določa višino teh stroškov. Prometni ministri Evropske unije so dogovor o reformi direktive o evrovinjeti dosegli že oktobra lani, v pogajanjih med parlamentom in Svetom pa je bilo najbolj sporno vprašanje uporabe zbranih finančnih sredstev.

Kot je parlamentarnemu odboru za promet pojasnil poročevalec Said El Khardaoui, naj bi se članice EU v dogovoru zavezale, da bodo vsaj 15 odstotkov zbranih sredstev namenile za projekte v okviru izgradnje čezevropske prometne infrastrukture (Ten-T), v vsakem primeru pa naj bi denar usmerile v razvoj trajnostnih oblik prometa.

V gorskih območjih, kjer bodo članice lahko zaračunavale višje dajatve za zunanje stroške, ki nastajajo zaradi prometa zokolju manj prijaznimi tovornjaki, bodo morale članice medtem vsa sredstva nameniti za Ten-T projekte na tistem koridorju, na katerem se določena cestna povezava nahaja.

El Khadraoui je kot pomemben dosežek pogajanj med parlamentom in Svetom izpostavil tudi doseženo soglasje o preglednosti porabe zbranih sredstev. Članice bodo morale namreč o tem redno poročati Evropski komisiji, po modelu, ki velja za porabo sredstev, zbranih v okviru delovanja evropske sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov.

Dogovor članicam omogoča tudi, da na finančno nevtralen način uravnavajo prometne tokove. Tako bodo lahko na določenih odsekih, na katerih pogosto prihaja do zastojev, v najbolj obremenjenem delu dneva dajatev zvišali za 175 odstotkov, v bolj mirnih urah pa dajatve občutno znižali. Tovrstna ureditev naj bi bila preprosta in jasna ter medsebojno povezljiva, prevoznikom pa bo na voljo tudi posebna brošura s pojasnili.

Direktiva o evrovinjeti je bila sprejeta leta 1999 in predstavlja okvir za cestninjenje tovornjakov za uporabo 15 tisoč kilometrov cest, ki so del vseevropskega omrežja. Direktiva države članice pooblašča, ne pa tudi zavezuje. Prvotni namen direktive je bil zagotavljati nemoteno delovanje notranjega trga, torej preprečevati diskriminacijo med državami članicami.

Država lahko v skladu z direktivo cestnino izračunava na podlagi stroškov za vzdrževanje infrastrukture. Vendar pa veljavna direktiva prepoveduje upoštevanje zunanjih stroškov pri cestninjenju, kar ni v skladu z evropsko zeleno politiko ter načeloma "uporabnik plača" in "onesnaževalec plača".

Spremenjena direktiva bo ti načeli upoštevala in določala, da se pri izračunavanju cestninjenja lahko upoštevajo tudi zunanji stroški za onesnaževanje zraka in hrup. Evropski parlament se je za takšno reformo ves čas zavzemal.

Vir: umanotera.org/etc