Evropska unija si želi, da bi z evropskim letom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti presegli zgolj (akademske) razprave in da bi to leto prineslo otipljive rezultate. Kako je EU do zdaj spodbujala aktivno staranje?

Aktivnega staranja ne bodo omogočile niti uredbe niti direktive. Za uresničitev zadanih ciljev se bodo morali vlade, podjetja, socialni partnerji, civilna družba, mediji in posamezniki prilagoditi razmeram ter odigrati svojo vlogo pri prilagajanju različnih družbenih vidikov starejšemu prebivalstvu.

Pri tem ima EU ključno vlogo. Naša prizadevanja niso omejena na oblikovanje skupnih ukrepov, ampak se že zdaj ukvarjamo s širokim spektrom vprašanj, ki vključujejo zaposlovanje, javno zdravstvo, informacijsko družbo, promet in socialno varstvo. Vse to so politike, ki so povezane z aktivnim staranjem.

Zaveze, ki pomenijo spremembe, so lahko različne: lahko spremenimo zakonodajo, mesta vstopijo v program starosti prijaznih mest Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), podjetja izboljšajo delovne pogoje za starejše delavce in civilna družba podpre prostovoljstvo med starejšimi.

Na spletni strani evropskega leta lahko te zaveze javno objavimo. Dostop do vsega, kar se v okviru evropskega leta dogaja po Evropi, pa je lahko tudi vir idej in navdiha.

Večina ljudi v Sloveniji je bila nezadovoljna s predlaganim dvigom upokojitvene starosti. Po drugi strani je raziskava Eurobarometra pokazala, da se 71 odstotkov Evropejcev zaveda staranja evropskega prebivalstva, a je le 41 odstotkov vprašanih glede tega zaskrbljenih. Pomenljiv je tudi podatek, da je 42 odstotkov Evropejcev prepričanih, da bi delo, ki ga opravljajo zdaj, lahko nadaljevali tudi po 65. letu. Kako prepričati državljane, da daljša delovna aktivnost lahko pripomore k njihovi socialni vključenosti in ima pozitivne učinke tako zanje same kot za družbo v celoti?

Vsi živimo daljše in bolj zdravo življenje kot kadar koli doslej. Od leta 1960 se je pričakovana življenjska doba dvignila za osem let. Demografske projekcije predvidevajo podaljšanje še za pet let v naslednjih petih desetletjih. To je zgodovinski dosežek. Hkrati to pomeni, da se Evropska unija hitro stara. Po ocenah bomo leta 2060 imeli samo še dva delovno aktivna Evropejca (med 15. in 64. letom) na eno osebo, starejšo od 65 let. Danes je to razmerje štiri proti ena.

Takšno spreminjanje ravnotežja med starostnimi skupinami številni vidijo kot grožnjo za blaginjo in socialno državo. Naraščajoče število starejših ljudi pogosto dojemamo kot potencialno breme za mlajše generacije. Pogosto pa pozabljamo na ključno stvar: starejši razpolagajo z dragocenimi sposobnostmi in izkušnjami, od katerih imajo mlajši lahko veliko koristi.

Kar zadeva dojemanje staranja drži, da Evropejci niso pretirano zaskrbljeni zaradi izzivov, ki jih prinaša staranje. V nasprotju s prepričanjem številnih strokovnjakov in snovalcev politik le enega od desetih Evropejcev staranje zelo skrbi.

Raziskava je pokazala tudi, da večina Evropejcev zavrača obvezno upokojitveno starost. Pomembno pa je tole: dve tretjini delovno aktivnih pravita, da je kombinacija delne upokojitve in skrajšanega delovnega časa bolj privlačna kot popolna upokojitev. Ena tretjina Evropejcev pravi, da bi lahko delali dlje od svoje upokojitveni starosti. Pripravljenost ostati aktiven se povečuje s starostjo anketirancev, kar kaže, da so številni Evropejci pripravljeni na aktivno staranje.

Prav zato sem prepričan, da se bomo lahko kosali z izzivom starajoče se družbe, če na trgu dela ustvarimo več priložnosti za starejše delavce. Starejšim moramo pomagati ohranjati njihovo zdravje in jim, če so le zmožni, omogočiti, da ostanejo aktivni člani skupnosti. Hkrati pa moramo ustvariti ustrezne pogoje, v katerih staranje ne bo sinonim za odvisnost od drugih. Če se bomo aktivno starali, bo življenje ostalo v naših rokah veliko dlje kot danes.

Pobuda Mladi in mobilnost si prizadeva izboljšati izobrazbo in zaposljivostmladih, zmanjšati brezposelnost in povečati stopnjo zaposlenosti med mladimi. Komisija neposredno financira tudiprvo zaposlitev v tujini (»Your first EURES job«). Kaj bi svetovali mladim nezaposlenim ljudem, zlasti tistim z visokošolsko izobrazbo?

Spodbudil bi jih, naj nadgrajujejo svoje znanje, da bodo (p)ostali zanimivi za bodoče zaposlovalce, ali pa naj gredo na delo v tujino, kjer bodo pridobili uporabne izkušnje, ki jim bodo koristile ob vrnitvi v domovino. Načrtujemo, da bomo s pomočjo prve zaposlitve v tujinipomagali 5.000 mladim najti delo v drugi državi članici. Poleg tega bomo poskusili sredstva iz programov Erasmus in Leonardo da Vinci prenesti v podjetja. To bi lahko zagotovilo vsaj 130.000 novih delovnih mest v tem letu. Pomembno je spodbujati tudi neplačane oblike dela, ki prinašajo neprecenljive izkušnje. Zato bomo okrepili proračunska sredstva za Evropsko prostovoljsko službo, s čimer bomo letos zagotovili vsaj 10.000 priložnosti za prostovoljsko delo.

Vsi ti ukrepi Komisije bodo utrli pot nadaljnjim aktivnostim, ki jih bodo države članice lahko razvile v prihajajočem proračunskem obdobju 2014–2020.

László Andor je 46-letni doktor ekonomije, rojen v kraju Zalaegerszeg na Madžarskem, ki leži 45 kilometrov vzhodno od meje s Slovenijo. Od februarja 2010 je evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, sicer pa univerzitetni profesor in raziskovalec na številnih mednarodnih projektih. Z ženo Eriko Varsányi, ki je grafična oblikovalka, imata tri majhne otroke. Govori madžarsko ter tekoče rusko in angleško.

Vir: www.euekspres.eu