1. Nov finančni okvir za obdobje 2014–2020 se bo sprejemal v ekonomsko težkem obdobju za Evropsko unijo. Katere so ključne spremembe v primerjavi z zdajšnjim finančnim obdobjem, ki bodo lahko omogočile okrevanje gospodarstva, predvsem pa konkretno pripomogle k boljšemu življenju Evropejk in Evropejcev?

Evropska komisija se v celoti zaveda, v kako zelo težkem času finančne in gospodarske krize nastaja nov večletni finančni načrt. Prav zato v naslednjem finančnem obdobju ne predlagamo povišanja sredstev, ampak s plačili in obveznostmi ostajamo na ravni proračuna za leto 2013 (kar znaša približno en odstotek bruto nacionalnega dohodka Evropske unije).

Krizi na evropskih trgih navkljub pa moramo že danes vlagati v jutrišnjo rast in razvoj. S premišljeno prerazporeditvijo proračunskih sredstev smo ustvarili možnosti za financiranje področij, projektov in pobud, ki bodo v državah članicah podpirali gospodarsko rast, vsi pa so tesno povezani s cilji strategije Evropa 2020.

Tak primer je instrument za povezovanje Evrope, 50 milijonov evrov vreden načrt za izboljšanje evropskih prometnih, energetskih in digitalnih omrežij, ki nam bo pomagal v celoti izkoristiti možnosti notranjega trga EU. Občutno bomo povečali tudi naložbe v izobraževalne in mladinske projekte ter projekte za spodbujanje konkurenčnosti.

2. Poleg reform, zlasti na področju rasti, delovnih mest in kohezije, so predvideni tudi inovativni finančni instrumenti, s katerimi naj bi pospešili naložbe. Še posebno velike upe polagate na »projektne obveznice EU«. Kakšne neposredne koristi bodo imeli podjetja in državljani od teh, za mnoge abstraktnih pojmov?

Kot sem že omenil, moramo biti v teh kriznih časih izredno pazljivi pri porabi javnega denarja, hkrati pa moramo spodbuditi rast. Z začetkom krize se je močno zmanjšalo financiranje infrastrukturnih projektov, javni dolg v državah narašča in je podrejen strogim fiskalnim ukrepom, banke pa se soočajo z novimi omejitvami pri dodeljevanju dolgoročnih posojil.

Še vedno potrebujemo dolgoročne infrastrukturne projekte in tukaj je ključna Evropska unija s svojimi proračunskimi sredstvi, in sicer z neposrednimi izplačili ter še posebej z novimi finančnimi inštrumenti, katerih glavni namen je pritegniti dodatna, predvsem zasebna sredstva za izvedbo projektov v splošnem interesu. Da bi bili pri tem uspešni, pa mora Evropska unija ustvariti pogoje, ki bi vlagatelje iz zasebnega sektorja opogumili, da se takšnim projektom pridružijo. Na tak način bi ustvarili resnično evropsko dodano vrednost. 

Projektne obveznice Evropske unije bodo zagotovilo zasebnim in javno-zasebnim vlagateljem, da se ne bodo bali investicij v dolgoročne projekte, saj bo EU prevzela svoj del tveganja. Vlagatelji bodo imeli lažji dostop do finančnih kreditov na zasebnih trgih, državljani bodo dobili potrebne infrastrukturne objekte, bančna posojila in državne subvencije pa bodo nadgrajeni s tretjim virom financiranja.

3. V očeh povprečnega državljana se o proračunu ustvarja veliko mitov: da je proračun EU prevelik ali pa da EU državljane stane enostavno preveč. Kako bi lahko tovrstne mite hitro ovrgli?

To so dejansko miti. Leta 2011 je bil proračun Evropske unije »težak« 140 milijard evrov, kar je v primerjavi s seštevkom proračunskih zneskov 27 držav članic zelo majhen znesek. Vsota proračunov sedemindvajseterice znaša več kot 6.300 milijard evrov ali povedano drugače: skoraj 50-krat več od proračuna Unije! Proračun EU je tako na primer manjši od proračuna srednje velike evropske države, kakršni sta Avstrija in Belgija.

Poleg tega je proračun vedno uravnotežen, kar pomeni, da porabimo samo denar, ki ga imamo na voljo, in ne ustvarjamo dolga. Za evropsko administracijo porabimo manj kot šest odstotkov proračunskega denarja, 94 odstotkov v proračun vplačanih sredstev pa prek programov in politik vložimo nazaj v države članice, torej imajo državljani od tega neposredne koristi.

Koliko EU stane povprečnega državljana? V proračun za leto 2010 je vsak državljan dnevno prispeval samo 67 centov. Na dan davčne svobode smo pripravili zanimivo primerjavo, in sicer smo pokazali, koliko dni v letu morajo ljudje delati, da odplačajo svoje davčne obveznosti. Da poravnajo svoj dolg državi, morajo državljani v večini držav članic delati od začetka leta globoko v pomlad ali celo v poletje, za pokritje svojega prispevka v proračun EU delajo le do 4. januarja. Samo štiri dni!

4. Katere prednosti prinašajo novi viri financiranja proračuna? Pozornost vzbuja predvsem nov vir lastnih sredstev iz naslova DDV, ki naj bi vzpostavil resnično vez med nacionalnim DDV in DDV EU.

Evropska komisija predlaga dva vira novih lastnih sredstev - posodobljen davek na dodano vrednost in davek na finančne transakcije. Pri posodobljenem davku na dodano vrednost gre za to, da bomo za evropski proračun vzeli eno odstotno točko od osnovne davčne stopnje, ki jo pobirajo države članice.

Rad bi poudaril, da to ne pomeni, da se bodo stopnje nacionalnih davkov na dodano vrednost dvignile za en odstotek. Ukrep nikakor ne bo vplival na potrošnike in podjetja. Nadomestil bi obstoječi vir lastnih sredstev iz naslova DDV, ki ga zdaj določamo na podlagi zapletenih matematičnih izračunov. Vzpostavil bi resnično vez med nacionalnim DDV in DDV EU ter spodbudil dodatno uskladitev nacionalnih sistemov DDV. 

Koliko prihodkov lahko pričakujemo? Po naših ocenah bi lahko do leta 2020 lastna sredstva iz novih virov znašala približno 40 odstotkov, okoli 21 milijard evrov, medtem ko bi se prispevki iz naslova BND s sedanjih 70 zmanjšali na prav tako 40 odstotkov. Nacionalni prispevki držav članic se bodo zmanjšali sorazmerno z bruto nacionalnim dohodkom posameznih držav (kar je sorazmerno z njihovim relativnim bogastvom).

5. V vašem življenjepisu smo zasledili podatek, da ste bili predsednik atletskega kluba Sopot. Kakšno vlogo igra atletika v vašem življenju?

Že od otroštva dalje sem sanjal, da bi postal športnik. Ko sem leta 1970 začel študirati v Gdansku, sem začel trenirati tudi tek na kratke proge in postal celo poljski študentski podprvak. V Bruslju zelo pogrešam svoj stadion v Sopotu, mestu ob Baltskem morju. Zame je to najlepši kraj na svetu. Včasih sem se veliko ukvarjal s tekom, zdaj pa raje podpiram mlade športnike v njihovih prizadevanjih.

Vir: www.euekspres.eu