Srbija je v procesu približevanja Evropski uniji z začetkom marca pridobila status kandidatke za članstvo v Uniji. Ena ključnih dejavnikov pri tem sta bila dogovora o zastopanju Kosova na regionalnih srečanjih in izvajanju skupnega upravljanja meje na severu Kosova.

Odziv predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, predsednika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa, predvsem pa čestitke, ki so jih Beogradu izrekli predstavniki držav Zahodnega Balkana kažejo, da gre za odločitev, ki bo imela pozitivne vplive na političnem, predvsem pa gospodarskem področju.

O tem, kakšne pozitivne učinke bo ta razvoj širitvene politike EU lahko imel za gospodarstvo Srbije in širše regije Zahodnega Balkan, bo tekla razprava na posvetu»Širitev EU: Srbija in Zahodni Balkan« v petek, 30. marca, v Centru Evropa na Dalmatinovi v Ljubljani.

Gostje posveta bodo Jelko Kacin, poslanec v Evropskem parlamentu, Nataša Goršek Mencin, vodja Predstavništva EK v Sloveniji, Predrag Filipov, veleposlanik Republike Srbije, Mitja Štrukelj, veleposlanik in koordinator za Zahodni Balkan, Ministrstvo za zunanje zadeve in Borut Šuklje, nekdanji veleposlanik RS v Srbiji.  Pred posvetom smo se o približevanju EU pogovarjali s srbskim veleposlanikom v Sloveniji, nj. eks. Predragom Filipovom, ki je tik pred iztekom svojega mandata.

Kaj bo po vaše Srbiji prineslo članstvo v EU?
Evropska unija je ključni partner Republike Srbije v procesu mednarodne podpore demokratičnim in ekonomskim reformam v državi. Razvoj odnosov z EU kot stalni zunanjepolitični cilj je bil potrjen tudi s sprejetjem Nacionalne strategije za vstop v EU iz leta 2005, ki je vstop definirala kot prioritetni in dolgoročni strateški cilj. Ta odločitev je osnovana na želji Srbije, da se pridruži petdesetletnim prizadevanjem drugih držav in narodov na naši celini, da ustvarijo Evropo pravice, svobode, solidarnosti in varnosti. Izbrali smo evropsko pot, saj Srbija želi  zgraditi družbo, katere sistem vrednot bo temeljil na pluralizmu, strpnosti, solidarnosti in preprečevanju diskriminacije.

Proces splošnih reform na poti k EU (preprečevanje korupcije, zagon zdravega gospodarstva, odgovorna socialna politika, preganjanje kriminala, ustvarjanje novih delovnih mest, pravna varnost, zaščita potrošnikov, kvalitetnejše zdravstvo, zagon lastnega podjetništva, zaščita okolja, boljše izobraževanje, možnost prekvalifikacije, regionalna uravnoteženost, in tako dalje) je glavna opora državljanom Srbije v borbi za uresničevanje njihovih interesov in osebnega napredka. Spremembe na poti v EU, skupaj z vsemi težkimi odločitvami, ki jih prinašajo s seboj, so edinstvena priložnost, da vsak od nas v urejeni državi in pravičnejši družbi, kakršna bo Srbija morala postati s članstvom v EU, izboljša svoje življenje in življenje svoje družine.

Kakšna je podpora Srbije vstopu v EU in kakšno je zaupanje državljanov v njene institucije?
Vstop Srbije v EU trenutno podpira 51 odstotkov državljanov, proti pa je 28 odstotkov, 21 odstotkov jih ni odločenih ali pa ne bi glasovali. Da bi bila včlanitev za Srbijo dobra, meni 39 odstotkov državljanov, da bi bila slaba 26 odstotkov, 35 odstotkov jih je neodločenih. Javnomnenjske raziskave zaznavajo manjši padec podpore približevanju Srbije EU, a tega ne gre tolmačiti kot spremembo trenda.

Večina državljanov ni dovolj informirana o konkretni pomoči, ki jih EU namenja Srbiji iz svojih skladov. V širši javnosti ni znano, da je EU od leta 2000 do danes Srbiji pomagala s 2,2 milijardama evrov nepovratnih sredstev in omogočila nekomercialne kredite v vrednosti 5,8 milijarde evrov. Zaradi tega državljani EU pogosto vidijo kot nekoga, ki »stalno postavlja pogoje« brez jasne vizije, koliko koristi bo Srbija imela od procesa približevanja, kar je eden od razlogov za padanje podpore. Ampak padec podpore evropskim integracijam ni nekaj, kar bi bilo specifično samo za Srbijo. Tak proces se je odvijal tudi v vseh drugih državah, ki so šle skozi omenjeni proces.

Kako vidite prihodnost EU v luči trenutne finančne krize?
Ekonomsko krizo, ki je prizadela EU, seveda čutimo tudi v Srbiji kot državi, ki je tesno povezana s samo EU, saj so njene članice največje gospodarske in trgovinske partnerke. Pri nas smo v precejšnji meri zaskrbljeni za prihodnost EU, predvsem zato, ker je Srbija, kot sem poudaril, članstvo postavila kot glavno notranje in zunanjepolitično prioriteto.

Vendarle sem prepričan, da bodo članice EU, zaradi velikega interesa in zaradi značaja »projekta« samega, našle dovolj moči in politične modrosti, da na pravi način premagajo trenutne težave in s stopnjevanjem sodelovanja ustvarijo še tesnejšo povezavo. Lahko se spomnimo, da je Unija tudi v preteklosti šla skozi mnoge krizne trenutke, a je iz njih izšla še močnejša in tesneje institucionalno povezana. Pričakujem, da bo tudi tokrat tako. Kandidatura Srbije je temu procesu dala svoj mali doprinos, saj je pokazala, da EU še naprej ostaja privlačna za države izven nje kljub težavam, s katerimi se trenutno sooča.

Mesto veleposlanika zapuščate prav v trenutku, ko je Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU. Kakšen je občutek?
Počutim se, kot da je končan velik in pomemben posel, a je pred nami še večji in bolj zahteven. Moja vloga v času trajanja mandata je bila precej zahtevna, s številnimi težavami in zapleti, ki so jo spremljali, zlasti na samem začetku. Vesel sem, da je situacija zdaj stabilna, da Srbija povsem jasno napreduje k članstvu v EU kljub vsem težavam, a da so tudi odnosi s Sloveniji, predvsem zaradi obojestranskega razumevanja, izkazane pripravljenosti in reševanja odprtih vprašanj, veliko boljši, vsestranski in kvalitetnejši zdaj, kot pa je bil na začetku mojega mandata.

Kaj bi rekli ljudem o življenju v Sloveniji  kot članici EU?
Slovenija je kontinuirano podpirala Srbijo na njeni poti v EU. Posebno zanimiv je proces spremembe Slovenije skozi čas od razpada nekdanje skupne države do danes, kar je za Srbijo dober kažipot, kaj mora in kaj naj ne stori na tej poti. Z eno besedo, slovenske izkušnje so za nas zanimive, zelo pomembne in vsekakor dobrodošle.

Razen tega je Slovenija pomemben ekonomski partner Srbije in dober investitor. Slovenija predstavlja dober primer, kako članstvo v Uniji pripomore k notranji stabilnosti in ekonomskemu napredku za vse sloje prebivalstva.  Upoštevaje zgodovinsko povezanost, bližino in prijateljstvo, ki vlada v odnosih med dvema državama, je državljanom Srbije na primeru vaše države najlažje prikazati pozitivne spremembe, ki se zgodijo z vključitvijo v EU. In to nameravam početi po vrnitvi v Srbijo. 

Več o posvetu: 
http://center-evropa.si/index.php/dogodki/objava/shiritev_eu_srbija_in_zahodni_balkan 

Vir: www.euekspres.eu