Pričakovana življenjska doba ljudi v evropskih mestih bi se v prihodnje bistveno povečala, zdravstvene blagajne pa bi lahko prihranile na milijarde evrov, če bi Evropska unija še naprej krepila svoj nadzor nad onesnaževanjem z delci PM 2.5, je pokazala študija organizacije Aphekom.

Tri leta trajajoča študija je v 25 mestih v 12 evropskih državah ocenila potencialne prednosti dosledne uveljavitve priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o vsebnosti PM 2.5 na kubični meter zraka. Trenutno ciljno vrednost 10 mikrogramov na kubični meter dosega le Stockholm, ostala mesta imajo redno v zraku okrog 38 mikrogramov PM 2.5 na kubični meter.

Direktiva EU o onesnaževanju zraka iz leta 2008 določa, da dokazane varne meje onesnaženja s trdnimi delci ni, od držav članic pa zahteva, da onesnaženje zmanjšujejo z vsemi sredstvi, ki ne prinašajo nesorazmernih stroškov. Direktiva določa, da mora biti do januarja leta 2015 onesnaženje z delci PM 2.5 manjše od 25 mikrogramov na kubični meter, za januar leta 2020 pa predvideva mejo 20 mikrogramov na kubični meter (to določilo bodo znova presojali leta 2013).

Izsledki študije dajejo dodatno podporo še strožji ciljni vrednosti za leto 2020. Študija je ugotovila, da v evropskih mestih neupoštevanje smernic WHO povzroči 19 tisoč smrti letno. Z upoštevanjem meril WHO bi se pričakovana življenjska doba ljudi v evropskih mestih povečala za nekaj mesecev, prihranki zdravstvenih blagajn pa bi znašali 31,5 milijard evrov.

Vir: umanotera.org/etc