"ACTA je efektivno mrtva", je pred dnevi dejala evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes ter največ zaslug za to pripisala množičnim protestom proti sporazumu ACTA, ki so v začetku leta potekali po vsej Evropi, med drugim tudi v Ljubljani.

"Videli smo, da je na tisoče ljudi pripravljeno protestirati proti pravilom, za katere menijo, da bodo omejili svobodo ter inovacije na internetu," je poudarila v svojem nastopu na konferenci v Berlinu. "To je močan političen glas. Ko gre za pozive k odprtosti, ga pozdravljam, čeprav se ne strinjam vedno z vsemi stališči nasprotnikov," je še dejala.

Po besedah Kroesove bomo očitno živeli v svetu brez sporazuma ACTA in brez (ameriškega) zakona SOPA. Komisarkin predstavnik za stike z javnostjo je njeno izjavo nato sicer nekoliko popravil, češ, da ni mislila, da je sporazum kot tak mrtev, temveč da je politična realnost pripeljala do tega, da bo evropski parlament na glasovanju sporazum zavrnil.

Tri od štirih glavnih parlamentarnih skupin so se že izrekle proti sporazumu. "Acta ne predvideva razumnega ravnovesja med zaščito pravic intelektualne lastnine in temeljnimi svoboščinami," je poudaril poslanec Guy Verhofstadt, podobnega stališča pa so tudi v skupini socialistov in zelenih. O sporazumu se ni izrekla le največja poslanska skupina EPP.

Vir: dne.enaa.com/