|  Ker so evropske volitve tik pred vrati, predvolilne kampanje pa v polnem teku, vam spodaj pošiljamo gradiva, ki so vam lahko v pomoč pri pripravi oddaj, soočenj, zapisov in drugih prispevkov glede volitev v naslednjih dobrih dveh tednih. Vabljeni, da jih pri svojem delu uporabljate in tako prispevate k motiviranju ljudi k udeležbi na evropskih volitvah, ki so z vidika trajnostnega razvoja najpomembnejše.
Nahajamo se v odločilnih trenutkih zgodovine, ko se zdi, da podpora naprednim podnebnim in okoljskim politikam upada, zato je še toliko pomembneje, da se volitev 9. junija udeležimo v čim večjem številu ter od bodočih evropskih poslancev zahtevamo ambicioznejše podnebne in okoljske politike na ravni EU.
Planet je na poti h kritičnemu dvigu temperature za 2,9 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo, pri čemer se Evropa segreva še hitreje, priča pa smo tudi visoki stopnji onesnaževanja in degradacije okolja, zato bodo imele odločitve, sprejete na volitvah, dolgotrajne posledice za prihodnost Evrope in Slovenije. Kar 80 odstotkov zakonodaje na področju okolja se namreč sprejme na ravni EU.
Poglobljena podatkovna analiza žal razkriva, da je le manjšina evropskih poslancev v mandatu 2019-2024 prevzela vlogo varuhov našega okolja in evropskega zelenega dogovora. V nasprotju z njimi je večina poslancev Evropskega parlamenta z neenotno in nedosledno glasovalno evidenco zavlačevala prave ukrepe ali se izogibala naslavljanju kriz, s katerimi se sooča Evropa.
Za natančnejši pregled tega, kako so glede 30 političnih dokumentov, ki vključujejo ključno podnebno, energetsko in okoljsko zakonodajo, glasovali poslanci, vključno s slovenskimi, si oglejte interaktivno preglednico glasovanj v Evropskem parlamentu, ki prikazuje glasovalno vedenje vsakega poslanca EP v mandatu 2019-2024 in ga ocenjuje glede na priporočila petih evropskih okoljskih organizacij. Rezultati so združeni v preglednici s posameznimi političnimi skupinami in nacionalnimi strankami, zastopanimi v Evropskem parlamentu. Več o orodju in rezultatih za slovenske poslance EP si lahko preberete tudi tukaj.
Vir slike: Umanotera
Dvajseta obletnica članstva Slovenije v EU in prihajajoče evropske volitve so tudi odlična priložnost, da se ozremo nazaj in ugotovimo, katere konkretne izboljšave na področju okolja so zavoljo EU v Sloveniji že bile dosežene. Izrecni cilj Slovenije ob vstopu v EU je bil namreč doseči vsaj enako raven varstva okolja kot druge države članice, zato je tak pregled toliko pomembnejši. Ali nam je to uspelo? Nekaj odgovorov na to vprašanje prinaša dokument Kakšen zeleni razvoj je EU doslej prinesla Sloveniji?, v katerem je predstavljenih šest ključnih trendov na področju okolja ter njihova povezava s slovenskim članstvom v EU in okoljskim pravnim redom EU.
V Umanoteri smo v času pred volitvami v Evropski parlament pripravili tudi 5 zahtev s področja okolja in podnebja, ki so lahko v pomoč pri pripravi soočenj, prispevkov in vprašanj za bodoče evroposlance. V prvi vrsti izpostavljamo nujnost ohranitve evropskega zelenega dogovora kot najvišje politične prioritete, ki je sicer v trenutni obliki še vedno daleč od prvotnih obljub.
Prav tako smo v Umanoteri pripravili razpravo Najpomembnejše volitve za trajnostni razvoj so evropske, na kateri so dobili besedo gostje z raznolikih področji. Uvodoma sta nas nagovorila Faustine Bas-Defossez, direktorica za naravo, zdravje in okolje pri Evropskem okoljskem biroju (EEB), in dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje. Sledila je okrogla miza z gosti, ki jo je moderirala komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič.
Mnenja so soočili: Breda Kutin, direktorica Zveze potrošnikov Slovenije, dr. Marinko Banjac, politolog in analitik s Fakultete za družbene vede UL, novinar dr. Janez Markeš in mag. Senka Šifkovič, okoljska pravnica pri Umanoteri. Razprava je bila živahna in polemična, torej vsekakor zanimiva, posnetek le-te najdete tukaj.
V navdih in spodbudo za naprej pa smo pripravili strokovni dokument, ki jasno kaže, da je še kako smiselno stremeti k podnebno in družbeno pravičnejši družbi, ki vsekakor ni družba oddaljene utopične prihodnosti. Če danes pričnemo s pravičnim prehodom, je takšna ljudem in naravi prijazna družba še kako dosegljiva. Življenje v taki družbi bo, poleg občutno nižjih okoljskih pritiskov, prineslo tudi višjo kakovost bivanja za vse.
Dokument Pozdrav iz 2050. Kako živimo v trajnostni družbi?, pripravljen po posameznih področjih, je s strokovnim pogledom dodatno obogatilo 15 civilnodružbenih organizacij. Da bi to strokovno (precej) zahtevno tematiko približali čim širšemu krogu ljudi, smo združili moči s pisateljico Luno J. Šribar. Ta je naše vsebinske poudarke spremenila v pripovedke, zbrane v zbirki Prigode mladega Jonatana in babi Zolde. S pozdravi iz leta 2050, v katerih lahko bralci to vizijo trajnostne družbe spoznajo na zabaven in poljuden, a še vedno strokovno utemeljen način oziroma s t. i. strokovnim zgodbarjenjem.
Predstavljena gradiva so na voljo tukaj:
Koristna gradiva drugih organizacij:
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je ustanova, strokovna organizacija, ki s spremljanjem novih trendov stremi k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem. |
NE ZAMUDITE
