Spoštovani, v veliko veselje mi je seznaniti vas o izzidu moje prve knjige z naslovom EUtropija.

Vzemimo demokracijo v svoje roke!

Nekaj za pokušino:
»Za razumevanje revščine, strukturnega nasilja in vseh vrst diskriminacije je treba poznati politično ekonomijo bogastva, kje, kako in zakaj se oblast in moč koncentrirata, ne nazadnje tudi skozi pravnoformalne okvire, kot je Lizbonska pogodba.«

»Nacionalni parlamenti bodo dejansko sprejemali vse predlagane zakone, a bodo bolj nekakšni lektorji kot pa sooblikovalci politik, ki bodo odločno v pristojnosti EU, torej najmočnejših članic. Slovenski parlament, poslanke in poslanci bodo bolj podobni otroškemu vrtcu, ki pa bo državljanke in državljane stal veliko več kot vsi »ta pravi« vrtci po Sloveniji skupaj.«

V Sloveniji se je za tiste, ki smo hoteli razpravo, razmislek in kritično analizo, sama ratifikacija končala jako klavrno. Bilo je veliko praznih in nepotrebnih besed z že vnaprej določenim izidom. Kakopak, gospodarji vedo, kako ravnati s hlapci.«

Predgovor je spisal prof. dr. Mladen Dolar.

Založila: Založba Sanje d.o.o. in Elena Pečarič
Cena knjige je 19.95 €
Naročite jo lahko tudi pri meni, čez nekaj dni pa bo dostopna tudi v knjigarnah.

Lep pozdrav,
Elena Pečarič

http://www.sanje.si/knjigarna/eutropija.html

Knjigo podčrtava zvestoba prepričanju, da je potrebno razmišljati s svojo glavo. Avtorica je pod zgovornim naslovom zbrala svoja kritična razmišljanja, ki so jih v dobrem letu dni (svoje zapise je postavila med januar 2008 in marec 2009) vzpodbudili podpisi in ratifikacije pogodb, medijska sprenevedanja in uradniške pasti, jih razjezile politične špekulacije in strankarski programi brez vsebine, jih k vztrajnosti zavezalo vprašanje demokratičnosti delovanja evropskih institucij in spoštovanja človekovih pravic. Sleherni zapis ostaja zvest dejstvu, da Elena Pečarič ne zna slepomišiti in si tega tudi ne želi. Raje zaupa odprtim očem in moči svojega glasu, ki v pravem trenutku opozori na nekaj, pred čimer skuša vse preveč ljudi skloniti glavo. Govori o poteh, ki so zatavale mimo svetilnikov spoštovanja in solidarnosti, in o načinih, kako ponovno najti pravo smer. Na konce povedi postavlja vprašaje: Kako to, da vse bolj neposredna povezava »politike za življenje« grozi ustvarjanju politike smrti? In neizprosne klicaje: Vzemimo demokracijo v svoje roke!

"Utvara osvoboditve od politike in iluzija o neodvisnosti od nje nas lahko zasužnji; in to je v »sodobni« in »razviti« družbi strategija gospodarskih ter političnih elit. Praviloma se pristane na veliko bolj preprosto, varno in enostavno logiko razmišljanja, ki gre nekako tako: mi tukaj, državljani in državljanke, ter oni tam, politiki. Na nas, ki potrebujemo, in na njih, ki nas kdaj pa kdaj rabijo, izrabijo in zlorabijo. Jim bomo dovolili, dopustili, se ne bomo uprli in borili?"