|  Sedemletna japonska deklica, ki je preživela cunami, se sprašuje, zakaj mora toliko otrok trpeti v naravnih katastrofah."Odgovora nimamo…« je med drugim odgovoril papež, kot so poročali na spletnem portalu www.zurnal.si.
Papež, ki se ima za božjega namestnika na Zemlji, očitno ne pozna zakona setve in žetve. Ta zakon pravi, da se nobena energija ne izgubi in da se vrne k pošiljatelju. Če v življenju sejemo slabe misli, besede in dejanja, potem bomo poželi slabe stvari: bolezni, usode, nesreče... In obratno.
Toda, kako je možno, da otroci trpijo, saj niso nikomur nič slabega storili? In zakaj se nekateri rodijo invalidi, zakaj v vojnah umirajo “nedolžni” ljudje? Potrebno je razumeti, da v celotnem vesolju ni naključja, sicer bi nastal kaos.
Če se ljudje rodijo pohabljeni ali umirajo v naravnih nesrečah in vojnah, potem so v prejšnih življenjih morda bili soodgovorni za smrt mnogih ljudi oziroma so tudi sicer grešili proti Božjih zapovedim in Jezusovem Govoru na gori. S tem, da so sedaj oni umrli, morda že kot otroci, je poravnan del dolga, to je njihova žetev, ki so jo posejali v enem od prejšnjih življenj. Kajti ne pozabimo: nobena energija se ne izgubi in se enkrat vrne k pošiljatelju. Zakon setve in žetve velja tako za posameznike kot tudi za organizacije ali celotne države. Tukaj govorimo o kolektivni karmi.
Na primer, če nekdo samo kot član energijsko podpira organizacijo, ki je zagrešila največ zločinov v zadnjih dva tisoč letih in ki s svojim naukom deluje proti Jezusu iz Nazareta, bo prav tako moral nekoč prenašati negativne učinke v svojem življenju. Celo v Bibliji, v Janezovem razodetju, je možno prebrati priporočilo za izstop iz cerkve, sicer bo vsak posameznik soudeležen pri njeni slabi žetvi, citiram: "Pojdite iz nje ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne zadenejo njene nadloge!" (Raz 18, 4)
Večkrat sem slišal kakšne starejše ljudi, ki so tarnali, da ta svet ni pravičen, saj vidijo, da mnogim ljudem, ki izkoriščajo ljudi, vse življenje gre dobro, na drugi strani pa “pošteni” ljudje praviloma bolj nastradajo v nesrečah ali jih prizadenejo hude bolezni.
Kako je to možno? Ti “pošteni” ljudje prav tako morajo prenašati učinke svojih vzrokov, morda iz prejšnjih življenj. Ker mnogi ne poznajo tega zakona setve in žetve, mislijo, da jih je zadela Božja jeza. Toda Bog nam ne pošilja jeze in maščevanja, Bog je ljubezen in pravičnost. Mi sami si po zakonu akcije in reakcije prikličemo v svoje življenje bolezni in usode.
Nekateri, ki izkoriščajo ljudi v tem življenju, bodo morda učinke, izravnave svoje krivde, doživeli šele v naslednjem življenju ali pa v kraljestvu duš. Obstaja še en razlog, da pri nekaterih zelo grešnih ljudeh ne pride tako hitro do učinkov napačnega obnašanja. Tem ljudem nasprotniki Boga morda iz astralnih območij dovajajo energijo, da lahko še v pozna leta ohranjajo zdravje in delajo za njihove demonske interese na tem planetu.
Vsak človek se lahko izogne karmi, s tem, da pravočasno spozna svoje grehe, jih očisti, še preden pride do učinka. Jezus nam je glede tega smiselno svetoval, naj spoznamo svoje grehe, jih iskreno obžalujemo, prosimo bližnjega za odpuščanje in tudi mi odpustimo tistemu, ki je grešil nad nami, popravimo škodo, če je še možno, ter se odločimo, da teh grehov ne bomo več počeli.
Za konec: Zakaj je cerkev zatrla nauk o reinkarnaciji, ki je bilo splošno priznano dejstvo še v času Jezusa iz Nazareta? Zato, da je lahko začela ljudi strašiti o večnem prekletstvu in jih vezati nase. Nauk o reinkarnaciji pa govori o tem, da se človek tolikokrat rodi v zemeljsko telo, dokler popolnoma ne očisti svoje duše in se vrne nazaj v večno domovino.
Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi
|
NE ZAMUDITE
Papež ne pozna zakona setve in žetve?
Prispeval/a: MC dne sreda, 27. april 2011 @ 15:48 CEST
>> očitno ne pozna zakona setve in žetve.
No ja, papežu lahko očitamo marsikaj, ampak v konkretnem
primeru je vseeno pokazal malo več skromnosti, kot so jo
pripravljeni pokazati zagovorniki teorije »slabe karme«, ki
očitno kar vedo odgovor na vsa vprašanja - kar je nedvomno
posledica njihove dobre karme ;)
>> Ta zakon pravi, da se
>> nobena energija ne izgubi in da se vrne k pošiljatelju.
In potem so newage verski fanatiki izumili perpetuum mobile.
>> Če v življenju sejemo slabe misli, besede in dejanja,
potem bomo
>> poželi slabe stvari: bolezni, usode, nesreče... In obratno.
Verjetno velja tudi pravilo, da če bomo v tem življenju sejali
neumnosti, bomo v kakem drugem želi posledice neumnosti.
Še sreča, da ni tako in da ne obstaja karmični dolg za
neumnosti, ki jih je že brez tega dovolj. Neumnosti se pač ne
reinkarnirajo, ampak se samo prenašajo iz roda v rod. Tako
kot religija in pravljice. Posledice naših neumnosti običajno
(ne pa nujno) žanjemo že v tem življenju. Nenazadnje je tudi
Jezus, če verjamemo evangelijem, »nasrkal« predvsem
zaradi lastnih neumnosti. Glede na to, koliko je pretrpel, bi
lahko rekli, da je bil obremenjen s slabo karmo. Verjetno je
bil v prejšnjem življenju kak zelo izprijen sadist.
>> Toda, kako je možno, da otroci trpijo, saj niso nikomur nič
slabega storili?
Razlog je preprost – Bogu se »sladko jebe« za otročičke, ki jih
je ustvaril. Obstaja sicer še ena, veliko slabša možnost – Bog
je v resnici sadist!
>> In zakaj se nekateri rodijo invalidi, zakaj v vojnah umirajo
“nedolžni” ljudje?
Kot prvo – ob rojstvu smo bolj ali manj vsi rojeni z napakami.
Človek oziroma neka kultura je potem tista, ki povsem
arbitrarno določi, kakšno stopnjo napak je mogoče smatrati
za invalidnost. Ljudje se ne rodimo kot invalidi ali kot
neinvalidi, rodimo se kot biološki stroji z napakami. Napake so
sestavni del procesa pri podvajanju molekule DNK – to pa je
eden od osnovnih procesov, pri katerem se dedne lastnosti
prenašajo od staršev na potomce. Pri nekaterih ljudeh je takih
napak manj, pri drugih več. Nekatere napake se lahko celo
izkažejo za prednost, druge, pravzaprav večina drugih, je
lahko usodnih. Tako se pač rojevajo spački, siamski dvojčki,
hermafroditi, invalidni, umsko prizadeti otroci. Nekateri otroci
umrejo še preden bi sploh uspeli postati »invalidi«. Nekateri se
rodijo kot invalidi, pa svoje invalidnosti ne občutijo kot
tragedijo. Nekateri se rodijo po vseh kriterijih zdravi in
normalni, pa se počutijo kot invalidi. V vojni pa so itak vsi
nedolžni. Ne obstajajo krive žrtve. Ko prevlada človeška
neumnost, potem se velikokrat zgodi, da so tudi krvniki v
resnici samo žrtve. Že sama ideja »krivde« je nekoliko
izprijena – tako kot je izprijena ideja greha in izvirnega greha.
Ali ideja karmičnih dolgov. Izvirni greh ali karmični dolg – to
je teološka iznajdba, katere osnovni cilj je upravičiti in
osmisliti stanje, v katerem se enim godi veliko bolje kot
drugim, hkrati pa obdržati iluzijo nekakšne pravičnosti in
nekakšnega smisla. Zato je največ vraževerja in praznoverja
običajno prav tam, kjer je tudi največ revščine in bede.
>> Potrebno je razumeti, da v celotnem vesolju ni naključja,
sicer bi nastal kaos.
Naključij res ni. Obstajajo kvečjemu naravni zakoni in tudi če
se zdi, da so naključni, to v resnici niso - so kvečjemu
stohastični - se spreminjajo s časom ali krajem v skladu z
zakoni verjetnosti. O pravih naključjih bi lahko govorili, če bi
res obstajali čudeži, kakršne zagovarjajo verski fanatiki.
>> Če se ljudje rodijo pohabljeni ali umirajo v naravnih
nesrečah in vojnah,
>> potem so v prejšnih življenjih morda bili soodgovorni za
smrt mnogih ljudi
>> oziroma so tudi sicer grešili proti Božjih zapovedim in
Jezusovem Govoru na gori.
Očitno se avtorju teh vrstic zdi prav, da nedolžni ljudje in celo
otroci trpijo. Do tako bedastih sklepov lahko pridejo samo
religiozno indoktrinirani verski fanatiki, ki so jim verske
razlage sveta, ki pravijo, da ima vsak stvar svoj namen in
smisel, pohabile sicer do neke mere prirojena empatična
čustva. Po enaki – sprevrženi logiki, so vsi tisti, ki življenje
uživajo v dobrem zdravju, imajo veliko denarja in materialnih
dobrin, s pomočjo katerih so si življenje spremenili v eno
samo zabavo, v prejšnjem življenju delali dobra dela, bili
dobrotniki človeštva ali nemara celo svetniki.
Skratka - živimo v najboljšem možnem svetu, kjer je vse
tako, kot mora biti - kapitalizem, fevdalizem, suženjstvo,
kastni sistemi so samo Božja invencija, ki omogoča elegantno
in kar se da učinkovito odplačevanje karmičnega dolga.
Jebenti, če to ni super!
Papež ne pozna zakona setve in žetve?
Prispeval/a: Yoda dne četrtek, 28. april 2011 @ 01:19 CEST
Zelo bistveno je lajšanje in popravljanje situacije, če je možno in kolikor je to v naši moči. Za to ni v bistvu potrebno biti nič posebnega in nič več, niti duhovnjak ne, razen da si Človek (torej z veliko začetnico).
Zakon setve in žetve pa je možno interpretirati seveda tudi na več načinov in seveda vedeti da to ni najvišja zakonitost. (No ja - za ene je morda najvišja zakonitost "stohastična pseudo evolucija" s tendenco naraščajočega logičnega kaosa in njegovega čaščenja)
Samo mimogrede bom navrgel nekaj aspektov oziroma možnih interpretacij v povezavi s "setvijo in žetvijo".
Za matematike:
Rešljive pravilne enačbe dajo v seštevku vedno nič (0). Ta nič je najvišje ravnovesje in izvor kombinacij (za fizike = eter).
Za kvantne fizike:
Opazovalec soodloča o izidu eksperimenta, ali načelo nedoločenosti v primeru odsotnega opazovalca.
Za mistke:
Troedinost opazovalca, opazovanega in spoznanega je vsa stvarnost individualne zavesti.
Za praktično uporabo:
Da nekaj dobiš, ali spremeniš moraš nekaj dati, ali žrtvovati, ali spremeniti, ali pa ti je nekaj vzeto. Na dolgi rok preverjeno velja: "Vse se plača, vse se vrača". In: "Brez nič ni nič". Pa tudi: "Nikoli ni tako da ne bi bilo nekako".
Na splošno:
Stohastičnost, oziroma naključnost korespondira s pojmom svobodna volja, realen obstoj vseh 3 naštetih kategorij pa je vprašljiv, čeravno se te kategorije uporablja vsako na svojem področju.
Nad "setvijo in žetvijo" je absolutno obstajanje "Jaz sem"
Obstajanje v kontekstu "karmične žrtve" je relativno in ga modeliramo kot "vlogo", medtem ko absolutno obstajanje modeliramo kot "igralca". Razmišljati o (ne)smislu "gledališča".... morda ne bi bilo čisto zdravo. To je "ugotovil" že Kirkegard (MC - špecialist za "kanonsko" zgodovino bi ga že moral poznati kajneda) in se pri tem brezupno "zaciklal"!
Da je bil "zaciklan" mi je zatrdil pokojni dr Anton Trstenjak.
Sem zapisal mimogrede samo kot dobronamerno svarilo.
Papež ne pozna zakona setve in žetve?
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 28. april 2011 @ 12:45 CEST
kdor pa o tem ni povsem prepričan,
naj vzame kladivo in se z njim pošteno kresne po prstih ;)
izkustvo na koncu vsakega prepriča ;)
---
stoychi
Papež ne pozna zakona setve in žetve?
Prispeval/a: Yoda dne četrtek, 28. april 2011 @ 15:21 CEST
Najprej to da je več kot očitno kako "Rim" najde vedno znova dva naravna zaveznika, ki mu pomagata pri ohranitvi državotvorne dogme poznega rimskega cesarstva. Prvi zaveznik je zaostalost in drugi zagoveden materializem. Naprimer pri vprašanju reinkarnacije in drugih podobnih vprašanjih se ti trije - torej "Rim", "Zaostalost" in "Zagoveden Materializem" takoj "zavohajo" in ustvarijo "nenačelno koalicijo". (Moram se izražati prilagojeno prevladujoči lokalni klimi.)
Drugo kar bi rad namignil je domneva da bi matematične enačbe načelno morale veljati za vsako realno obstoječo zakonitost, torej tudi za evolucijo. V kolikor se tista osnovna enačba da mora vsota vsega vedno rezultirati z 0 ne izide pri neki lokalni psevdo varianti izpeljave teorije evolucije potem lokalni znanstveni dogmatik stvari še ni "vzel" dovolj dobro v celoti, ali pa da načelo evolucije ne bi veljalo? To drugo se mi ne zdi realno, kajti principi evolucije so dokazljivi in dokazani (v kontekstu relativnega obstoja in v okvirih materialistično determiniranega dela znanosti).
Seveda pa principi evolucije, ki so znanstveno opredeljeni v okvirih materialistične dogme po mojem ne izključujejo obstoja vseobsegajoče zavesti. Ta pa je po (nematerialistični) kvantni fiziki kreativna, saj "določuje" nedoločeno stanje s svojim lastnim stanjem. To je za mene pravo ozadje kreacionističnega principa. Ne pa otroške predstave kako Bog zamahne s čarobno paličico in ustvari svet v vseh podrobnostih iz recimo neke "božje prajuhe". Ampak to je le del zgodbe o pravljicah in "pravljicah". Kajti materializacije iz nič (0) so realnost mnogih očividcev in potem sploh ni več mogoče tako enostavno in dvodimenzionalno prikazovati resnice o Svetu ......
Papež ne pozna zakona setve in žetve?
Prispeval/a: roman67 dne ponedeljek, 9. maj 2011 @ 17:55 CEST
Vendar je pa to ena velika neumnost, če vse kar se nam v življenju dogaja, gledamo samo skozi ta zakon. To je posploševanje, nepoznavanje, črnobelo gledanje na življenje. Za slabe stvari, ki se komu dogajajo, ljudje niso vedno sami krivi. Na vzroke je potrebno pogledati globje, tega pa ni sposoben vsak.
Papež ne pozna zakona setve in žetve?
Prispeval/a: eckhart dne ponedeljek, 9. maj 2011 @ 23:42 CEST
Glede cerkve in zakona setve in žetve, oz. zakona vzroka in učinka bi dodal sledeče:
Izstopite iz nje, ljudstvo moje
V Janezovem razodetju v zadnji knjigi biblije se glasi o "vlačugi Babilon": "Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne zadenejo njene nadloge." (Razodetje, 18,4) "Vlačuga Babilon" večkrat tudi pomeni posvetno cerkev končnega časa, ki si prizadeva ljubimkati z vsemi oblastniki na zemlji ter religiozno opravičuje njihova poželenja npr. po vojni ali uveljavitvi njihove težnje po oblasti. "Kralji na zemlji so se kurbali" z njo, beremo v 3. verzu ter so zato cerkev poplačali z bogastvom, ugledom in privilegiji. V Nemčiji, Avstriji ter Švici govorijo s tem v zvezi tudi o "prostituiranem odnosu" med cerkvijo in državo.
Besede "Pojdi iz nje, ljudstvo moje" lahko danes točneje prevedemo z "Izstopite iz nje, ljudstvo moje". Videc Janez navaja tudi vzrok za to: Da ne boste udeleženi pri njenih grehih in da vas ne zadenejo njene nadloge." Zločini cerkve v glavnem niso popravljeni in poravnani in vsak list, ki visi na drevesu zločina, bo prizadet, ko bo setev groze vzklila in bo prišel čas žetve. Že Pavel je pisal v bibliji: "Ne slepite se; Bog se ne pusti zasmehovati. Kar človek seje, bo tudi žel" (Galačanom, 6, 7) - v tem življenju, onstranstvu ali nadaljni inkarnaciji - s pogojem, da verjame v reinkarnacijo. To velja tudi za odgovorne v cerkvi - zakramenti in kult gor ali dol.
Na zemlji se je list v nekaterih deželah že obrnil: Če so cerkve v preteklih stoletjih vdirale tja s silo ter je zaradi cerkvenokristjanskih osvajalcev, npr. pri križarskih vojnah, prišlo do podjarmljenja in genocida, danes pogosto slišimo, da zdaj cerkvene kristjane preganjajo revni ljudje, ki so v trumah prebegnili k nasilnim skupinam - npr. v islam.
Več na:
http://www.zrtve-cerkve.org/html/cerkve_niso_potrebne.html#Izstopite
---
Bog da, cerkev ne!
Borislav Kosi, Križevci pri Ljutomeru