ONA
Čudovito je! Piti pivo ob štirih popoldan na Piazi del Tripi in z nepogrešljivo glasbo v ušesih pisati o svojem prejšnjem in novem življenju. Je trenutek, ko lahko postavim ločnico med življenjem pred in po prihodu v ljubo Barcelono.

Včasih se mi zdi, da sem dom nadomestila z v polpraznem cvetličnem loncu posajeno sadiko eko peteršilja, ki sem ga kupila pred nekaj tedni pod Arc de triumf, a zaenkrat ne čutim prav nobene potrebe po vrnitvi v Slovenijo.

Res pa morda pogrešam svoj vrt in tek po gmajni ter pogled skozi okno dnevne sobe, od koder sem videla konja in male račke. Tu je najino okno obrnjeno na hrupno ulico, ampak me ne moti tako zelo, ker ustvarjanje ob urbanih zvokih prinaša nek drugačen navdih kot doma. Boljši, ker je drugačen ...

ON
Leto 2006. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem odprl davčno napoved za minulo leto. Sicer se ne spoznam dosti na ekonomijo, a vseeno se mi je zdelo čudno, da kljub polletni brezposelnosti in mizernemu zaslužku v prejšnjem letu država pravi, da sem zaslužil preveč in ji moram vrniti denar. To je bil trenutek, ko sem se odločil, da nočem več živeti v svoji državi.

ONA
Za kreativko, kakršna sem, je Barcelona, ki je polna barv, morskega vetra, grafitov in nasploh alternativnih umetniških prebliskov na vsakem vogalu, idealen prostor za nov ustvarjalen začetek. V zadnjih tednih sem s svojimi izdelki vstopila v kar nekaj trgovinic, kjer sem bila sprejeta z odprtimi rokami, česar od doma nisem vajena. Kot ustvarjalka sem bila v Sloveniji skoraj vedno spredalčkana med boeme in sanjače in ne med ambiciozne kreatorje, ki se trudijo živeti od svojega resničnega poslanstva.

ON
Leto 2008. Na pikniku prijateljice sem spoznal zanimivo deklico, s katero sem se že takoj na začetku počutil neverjetno povezanega. Čez nekaj tednov sva si izpovedala ljubezen in globoko v sebi sem vedel, da sem dobil doživljenjsko partnerko. Vseeno pa me je nekaj težilo in že čez nekaj dni sem ji pojasnil, da ne nameravam ostati v Sloveniji. Bal sem se, da bo to problem, ona pa me je samo objela in mi rekla, da je odhod v tujino tudi njena ogromna želja.

Pravijo, da je v dvoje lažje. Imajo prav. Pozno poleti sva se odpravila na seminar, da bi dobila informacije o selitvi v Avstralijo, vendar sva kmalu izvedela, da selitev tja ni tako lahka naloga, kot je bila pred leti. Povrhu vsega sva prišla do ugotovitve, da z najinima poklicema in najinima emšoma nimava prav veliko možnosti.

Zato sva se odločila za državo, kjer je veliko sonca, kjer se cedi vino in je pršuta v izobilju, kjer so ljudje bolj 'na izi'. Odločila sva se za Španijo. Ker pa sva oba umetniški duši ter se počutiva odlično v multikulturnem in boemskem okolju, določitev mesta ni bila težka.

ONA
Ko sva se z Luko odločila za selitev v Španijo, sem se zavedla, da ne izgubljam ničesar, ker vse svoje znanje nesem s sabo. Spakirala sem le orodje za zlatenje in ogromne škatle z blagom ter dva šivalna stroja. Tako imam dve izhodišči za iskanje dela.

Odločitev za kolažirane modne dodatke je prišla spontano, verjetno ob pogledu na ogromno trgovinic s podobnimi izdelki. Restavratorstvo bo malo počakalo, saj si moram izboriti možnost za najem svoje delavnice in seveda za nakup orodja, čeprav sem za sabo pustila čudovito delavnico.

ON
Leto 2009. Poleti sva določila datum. 17. marec 2010. Kot svež freelancer (svobodnjak) sem začel dobivati dobre posle in stvari so kljub recesiji kazale zelo lepo. A vseeno sem si našel še eno službo, saj je bilo treba zaslužiti kar lep kupček denarja, da bi selitev izpeljala čimbolj gladko. Nikoli ne bom pozabil te zime. Spal sem po štiri ure na dan, sicer pa sem delal.

A mi ni bilo preveč težko, saj sem vedel, zakaj delam, kar delam. Ljudje so me spraševali, zakaj se selim, če pa mi posel tako lepo teče. Nekaj ljudi je razumelo, večina pa ne. Slovenci se namreč hitro zadovoljijo s povprečjem, visoke ambicije pa določijo za sanjarjenje. Mene pa je bilo vedno groza, da se bom izgubil v povprečju. Vedel sem, da nekje obstaja nek prostor pod soncem, na katerem je drugačnost spoštovana in nagrajena.

ONA
Ko te avanturistični duh ponese do odločitve, da spakiraš najnujnejše, in se znajdeš v domače-tujem okolju še preden se sploh zaveš, v kaj si se podal, in ko se kmalu znajdeš v položaju, ko si ne moreš več tako zelo lajšati življenja s pomočjo prijateljev ... Nikogar od ljubih, ki jim zaupaš, ni več blizu, ob tebi. Seveda je lažje, ker sva dva.

Ampak v praktičnih zadevah si sam. Kam po stvari, za katere si prej točno vedel, kje jih najdeš? Kam v situacijah, ko odpoveš sobo v umazani, kaotični hiši? Kam, s kom zbežati v hribe, ki jih imaš tako zelo rad, in komu pripovedovati male tedenske zgodbice? Komu povedati za uspehe ali neuspehe, težave in radosti? Facebooku?

Potem ugotoviš, da si verjetno res zanimiv, zaupljiv človek, ki ima srečo in najde prijatelje povsod. Ravno zato te nima biti česar koli strah. Svet je velik, in ko bom obiskala Brazilijo, mi bo verjetno tako všeč, da bom želela ostati nekaj let tam. A zaenkrat se tu in zdaj počutim perfecto.

ON
Živiva v ogromni sobi v velikem stanovanju v gotski četrti. Oba sva v delovni vnemi – Mateja ustvarja čudovite ovratnice in se pripravlja na lansiranje modne linije Collage, ki je že v Sloveniji požela nadvse ugoden odziv. Zato sploh ne dvomiva, da ji ne bi uspelo tu, kjer ljudje veliko dajo na drugačnost in odštekanost.

Sam sem v začetku upal na redno zaposlitev v kakšnem studiu za video produkcijo ali postprodukcijo, a sem bil prevelik optimist. Recesija v Španiji je namreč res velika in časi so precej težki, zato sem se spet vrnil na freelancersko pot, kar se je izkazalo za pravo odločitev. Imam že prvo naročilo, ki se bo najbrž zaključilo šele pozno poleti, se pa že pojavljajo tudi nove priložnosti.

Preden sva šla v Španijo, so nama ljudje govorili, da imava 'jajca', ker sva se odločila za odhod. Mateja pa jim je suvereno odgovorila, da imajo oni 'jajca', ker ostajajo v Sloveniji. Oba z Matejo se zavedava, da nikjer ni postlano z rožicami in da so povsod takšne in drugačne ovire. Se pa predobro zavedava, da je sreča na strani pogumnih ter da se s trdim delom in z zaupanjem vase in v svojo intuicijo večina ljudi na svoji poti hodi. Midva skačeva. Objeta, nasmejana in prepričana v srečno prihodnost.

Vir: www.euekspres.si