So plastične vrečke res potrebne?

Slovenska Bistrica – Med odpadki, ki se največkrat znajdejo v zabojnikih za smeti je tudi veliko število plastičnih vrečk. Na svetu vsako minuto izdelajo okoli 100.000 plastičnih vrečk. Odstotki njihove reciklaže pa so izjemno nizki, le 1 do 3 % plastičnih vrečk reciklirajo vsako leto.

Sestava plastične vrečke
Plastične vrečke same po sebi niso škodljive. So iz polietilena, ki je dolga veriga med sabo povezanih molekul etilena. Molekula etilena pa je zgrajena iz ogljika in vodika. Okolju škodi naše ravnanje s plastičnimi vrečkami in ogromna poraba le-teh.

Na spletni strani www.degradable.net/ je števec, ki ocenjuje porabo plastičnih vrečk po vsem svetu. V ponedeljek zjutraj (6. 4. 2009 ob 9.00) je ocenjena številka 130,6 milijard letos porabljenih plastičnih vrečk. S plastičnimi vrečkami ne bi bilo težav, če bi jih zbirali v zabojnikih, ki so namenjeni zbiranju odpadne embalaže in jih nato reciklirali.

Janja Klinčar iz Okoljsko raziskovalnega zavoda meni, da bi bilo ljudi smiselno namensko osveščati o tem, kako naj porabijo manj vrečk, da bi plastične vrečke večkrat uporabili in jih nato primerno odložili.

Kaj se zgodi z vrečko, ko jo odvržemo?
-v smetnjak z navadnimi odpadki

Plastične vrečke končajo na odlagališču odpadkov.
- v smetnjak s plastično embalažo

Plastične vrečke, ki so zbrane ločeno, torej v zabojnikih za embalažo, oddajo predelovalcem odpadkov.
- v naravo

»Znani številni primeri, ko se plastične vrečke znajdejo v morju. Morske živali se vanje zapletejo ali pa jih zamenjajo za hrano, kar ima pogosto škodljive posledice, v najslabšem primeru pogin živali. V naravo odvržene in raznešene vrečke so slab zgled, lahko povzročijo tudi zamašitev jaškov ali cevi«, pravi Janja Klinčar iz Okoljsko raziskovalnega centra.

Ukrepi ministrstva za okolje in prostor
Ministrstvo za okolje in prostor nima izdelane posebne strategije ali predpisa, ki bi obravnaval ravnanje z odpadnimi plastičnimi vrečkami. Nosilne plastične vrečke sodijo med embalažo, za ravnanje z njimi in odpadnimi plastičnimi vrečkami veljajo zahteve Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

To pomeni, da je potrebno odpadne plastične vrečke, ki nastajajo v gospodinjstvih, ločeno zbirati in oddajati v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otoki) ali v zbirnih centrih, ki jih upravljajo izvajalci lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

Le-ti morajo z razvrščanjem komunalnih odpadkov v sortirnici zagotoviti tudi izločanje odpadne embalaže, vso zbrano odpadno embalažo (to pomeni tudi odpadne plastične vrečke) pa oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki poskrbi za pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ali drugo obliko predelave zbranih odpadkov.

Slovenski trgovci in plastične vrečke
Anja Marjetič iz Tuša pravi, da »so v Tuševih trgovinah kupcem pri blagajni poleg velikih plačljivih in majhnih brezplačnih plastičnih nakupovalnih vrečk na voljo tudi kartonske škatle različnih dimenzij. Zaposleni spodbujajo stranke, da ob večjih nakupih namesto številnih majhnih vrečk raje uporabijo škatle.«

V Mercatorjevih trgovinah kupci porabijo letno okrog 64 milijonov vrečk za sadje, 76 milijonov ločevalnih vrečk pri blagajni ter 6 milijonov vrečk na tik tak blagajnah. Vse naštete so brezplačne vrečke. Poleg teh pa kupijo približno 7 milijonov velikih nosilnih Mercatorjevih vrečk, 5 milijonov manjših Mercatorjevih vrečk ter 150 tisoč papirnatih nosilnih vrečk, pravi Tanja Durin.

Mercator je v sodelovanju s svojimi dobavitelji in poslovnimi partnerji kot začetek okoljske akcije »Mercator, okolju prijazen sosed« večini slovenskih gospodinjstev ponudili alternativo navadnim plastičnim vrečkam, to je vrečko z dolgo življenjsko dobo. Tako vrečko v prodajalnah tudi prodajajo.

Alternative plastičnim vrečkam
Okolju najbolj prijazni alternativi sta vrečka iz blaga in pletena košara, saj je njuna življenjska doba zelo dolga. Janja Klinčar iz Okoljsko raziskovalnega centra ugotoavlja, da rešitev prav gotovo ni v porabi papirnih vrečk. Za njihovo proizvodnjo se porablja les, kar ima ogromen vpliv na gozdove po celem svetu.

Za proizvodnjo 10 milijard papirnatih vrečk je potrebno posekati 14 milijonov dreves. To ima dvojen vpliv na toplogredne pline (TGP) – posekani gozdovi ne morejo več prispevati k zmanjšanju koncentracije TGP in obenem proizvodnja vrečk proizvaja dodatne količine TGP. Za reciklažo enega kilograma papirnatih vrečk se porabi 91% več energije kot za reciklažo enega kilograma plastičnih vrečk.

Ekološke delavnice skupine Mavrica
Plastične vrečke niso samo slovenski problem, temveč tudi evropski oz. svetovni. Večina ljudi je prepričana, da ne morejo ničesar storiti. Neformalna skupina Mavrica, v kateri so člani aktivni mladostniki, večinoma študentje, se je odločila, da bo s projektom Ustvari si svojo pomagala spremeniti stvari na bolje. Projekt je financiran s strani Evropske komisije, programa Mladi v akciji.

Skupina izvaja ekološke delavnice, na katerih skupaj z udeleženci poslikavajo okolju prijazne platnene vrečke z različnimi tehnikami – sitotisk, flomastri, konture. Če želite o Mavrici izvedeti kaj več nam pišite na elektronski naslov ustvari.si.svojo@gmail.com ali pa se nam pridružite na Facebookovi strani - Neformalna skupina Mavrica.